Nova ameriška raziskava razkriva, da ljudje umetne inteligence ne uporabljajo več samo za delo in iskanje informacij. Nekateri jo prosijo za molitve, razlago svetih besedil in celo duhovno vodstvo. Toda ali lahko tehnologija zares postane duhovna sogovornica?
Vse več ljudi se na UI obrača tudi z vprašanji, ki so bila še do nedavnega namenjena duhovnikom, verskim učiteljem ali ljudem, ki jim zaupajo. V ameriški raziskavi NPR in Ipsosa je med uporabniki umetne inteligence 15 odstotkov vprašanih z njeno pomočjo preučevalo Sveto pismo, 13 odstotkov jo je uporabilo za oblikovanje molitev, 11 odstotkov pa je pri njej iskalo duhovno vodstvo.
Ko odgovorov ne najdejo pri verskih voditeljih
Med njimi je 43-letni gradbeni delavec, ki že dve leti obiskuje nedenominacijsko krščansko cerkev na Floridi. Med bogoslužjem je slišal odlomek iz Izaijeve knjige, vendar ni razumel njegovega pomena.
Svojega pastorja ni želel vprašati, saj je imel občutek, da v preteklosti od verskih voditeljev ni dobil jasnih odgovorov. Zato je razlago poiskal pri umetni inteligenci.
Prosil jo je, naj mu pojasni peto poglavje Izaijeve knjige, v katerem prerok svari ljudi, ki "hudemu pravijo dobro, dobremu pa hudo" ter zamenjujejo temo za svetlobo.
Odgovor umetne inteligence mu je odlomek približal kot razmislek o človekovih odločitvah med dobrim in zlim.
Njegova izkušnja razkriva enega od razlogov, zakaj se ljudje z duhovnimi vprašanji obračajo na tehnologijo: UI je vedno dosegljiva, ne obsoja in potrpežljivo odgovarja tudi na dodatna vprašanja.
Kljub temu večina uporabnikov še ni pripravljena zaupati ji te vloge. Skoraj sedem od desetih vprašanih je odgovorilo, da pri umetni inteligenci ne bi nikoli iskali verskega ali duhovnega vodstva. Po nasvet se še vedno veliko pogosteje obrnejo na družino in prijatelje.
Orodje za raziskovanje vere – ne pa nujno avtoriteta
Nekateri umetno inteligenco uporabljajo predvsem kot pomoč pri preučevanju verskih tradicij.
Upokojeni avdiolog iz Teksasa jo je na primer prosil, naj mu predstavi različne krščanske razlage poslednjih časov, opisanih v Svetem pismu. Prednost je videl predvsem v tem, da je lahko postavljal dodatna vprašanja in posamezne razlage raziskal veliko hitreje, kot bi jih s prebiranjem številnih knjig. Vendar odgovorov ni sprejel kot dokončne resnice. Preverjal jih je v Svetem pismu in jih primerjal z različnimi teološkimi pogledi.
V tem je pomembna razlika: umetna inteligenca lahko hitro zbere informacije in predstavi več razlag, vendar s tem še ne postane duhovna avtoriteta. Odločitev, kateri razlagi bomo zaupali, ostaja naša.
Umetna inteligenca kot pomoč pri osebnih obredih
Po pomoč se nanjo ne obračajo samo pripadniki velikih verskih skupnosti. Petdesetletna Američanka, ki se že tri desetletja posveča alternativnim duhovnim in obrednim praksam, umetno inteligenco občasno uporablja za iskanje zamisli za molitve in obrede. Končno besedilo molitve vedno napiše sama, UI pa ji pomaga kot sogovornica pri razmišljanju.
Pred kratkim jo je vprašala, kako naj blagoslovi in posveti obredno metlo, preden jo kot simbol zaščite obesi nad vrata svojega doma. Navodila so ji dala več samozavesti pri izvedbi obreda, ki ima zanjo velik osebni pomen.
Ker pri svoji duhovni praksi nikoli ni imela skupnosti, jo manj moti, da na drugi strani pogovora ni človeka. Umetno inteligenco uporablja kot nadomestilo za sogovornike, ki jih pri svojem duhovnem iskanju ni imela.
Prav tu pa se odpira zahtevnejše vprašanje: ali lahko tehnologija poleg informacij nadomesti tudi človeško bližino, poslušanje in skupno iskanje smisla?
Lahko odgovarja, toda ali zna poslušati?
Ena izmed judovskih tradicij preučevanja svetih besedil temelji na učenju v paru. Praksa, imenovana chavrusa, ni namenjena samo iskanju pravilne razlage. Udeleženca se učita poslušati drug drugega, postavljati vprašanja in razumeti, kako je sogovornik prišel do svojega spoznanja.
Enaindevetdesetletni član sinagoge iz Kalifornije je razmišljal, ali bi lahko pri takšnem študiju sodelovala tudi umetna inteligenca. Tehnologija bi lahko ponudila informacije, povezovala zgodovinske osebnosti in predstavljala različne interpretacije. Toda nekaj bi bilo drugače. Pri pogovoru z drugim človekom se ne učimo samo iz njegovih odgovorov, temveč tudi iz odnosa, ki nastaja med poslušanjem, nestrinjanjem in skupnim razmišljanjem.
Umetna inteligenca lahko simulira pogovor, ne more pa prevzeti odgovornosti za to, kar bomo verjeli ali kako bomo svoja prepričanja živeli.
Kdo odloča, čemu bomo verjeli?
Umetna inteligenca lahko razloži svetopisemski odlomek, povzame versko izročilo ali predlaga besede za molitev. Ne more pa zagotoviti, da je njen odgovor pravilen, moder ali primeren za človekovo konkretno življenjsko stisko.
Njeni odgovori nastajajo iz besedil, na katerih je bila učena. V njih so lahko znanje in dragoceni uvidi, pa tudi napake, predsodki, površne razlage in med seboj nasprotujoča si prepričanja. Zato najpomembnejše vprašanje ni, ali lahko umetna inteligenca govori o duhovnosti. Očitno lahko. Pomembnejše je, ali bomo znali razlikovati med informacijo in modrostjo, med prepričljivim odgovorom in resnico ter med orodjem, ki nam pomaga razmišljati, in avtoriteto, ki ji dovolimo, da razmišlja namesto nas.
Vir: NPR/Ipsos