7 uvidov Nietzscheja, ki bodo izzvali vaš pogled na življenje

2. 7. 2024
Deli
Friedrich Nietzsche, eden največjih filozofov 19. stoletja, je imel veliko povedati o vsem, od politike do umetnosti in religije. Njegove ideje so pogosto globoke in izjemne, včasih pa tudi presenetljivo odprtega duha. (foto: Profimedia)
Profimedia

Friedrich Nietzsche, eden največjih filozofov 19. stoletja, je imel veliko povedati o vsem, od politike do umetnosti in religije. Njegove ideje so pogosto globoke in izjemne, včasih pa tudi presenetljivo odprtega duha.

Ta mislec, povezan z nihilizmom in popolno dekonstrukcijo ter kritiko zahodnoevropske kulture, je postal ponovno priljubljen med kontrakulturo 60-ih let prejšnjega stoletja. Kar pa je presenetljivo, je, kako lahko njegove ideje uporabimo na toliko različnih vidikih našega življenja.

Tukaj je sedem uvidov Nietzscheja, ki bodo morda izzvali vaše poglede na življenje.

"Kar me ne ubije, me okrepi."

To je citat, ki ste ga zagotovo že slišali, tudi če niste vedeli, da je Nietzschejev. Ta citat je bil tako pogosto uporabljen, da je njegov prvotni pomen nekoliko zamegljen.

Nietzsche nikoli ni mislil, da bi morali ljudje iskati razloge za trpljenje ali da bi se morali naslajati nad trpljenjem. Namesto tega je verjel, da tisti, ki lahko trpljenje spremenijo v priložnost za učenje in rast, delajo dobro zase. Namesto da bi preprosto sprejemali trpljenje, je menil, da bi morali najti načine, kako ga uporabiti v svojo korist.

"Tudi najlepša pokrajina nam ne bo več ljuba, ko bomo v njej živeli tri mesece."

To je Nietzschejeva različica reka 'domačnost poraja prezir', pomešana z rekom 'trava je vedno bolj zelena na drugi strani'. Tukaj nas opozarja na nekaj, kar dobro poznamo – želja pogosto bolj vpliva na naše vedenje kot posedovanje stvari, ki si jo želimo.

Nietzsche se nikoli ni poročil, kljub temu da je trikrat zaprosil isto žensko, Lou Andreas-Salomé. Ko so ga vprašali, zakaj ne bi obupal nad njo, je rekel, da je njegova neuresničena ljubezen eden najpomembnejših delov njegovega življenja. Menil je, da sta želja in hrepenenje neverjetna motivatorja, ki vplivata na naše vedenje, medtem ko doseganje ciljev konča našo motivacijo.

"Kdor nima dve tretjini svojega dne zase, je suženj, ne glede na to, kaj je: državnik, poslovnež, uradnik ali učenjak."

Nietzsche je imel veliko povedati o sužnjih in gospodarjih. Odraščal je v času, ko je bila velika razlika med aristokracijo in množicami, ki jih je imenoval gospodje in sužnji. Čeprav ni govoril o dejanskem suženjstvu, je menil, da je večina ljudi sužnjev, ker imajo suženjsko mentaliteto in moralo.

Tukaj jasno izraža svoje mnenje o delu za druge in kako to preprečuje povpre čni osebi, da bi bila svobodna. V tem smislu dejansko kritizira sodobne službe, kjer delamo osem ur na dan.

"Ljudje so vedno jezni na tistega, ki si postavi individualne standarde za svoje življenje; zaradi izredne obravnave, ki si jo ta človek namenja, se počutijo ponižani, kot navadna bitja."

Pričakujte veliko trenj, če ste drugačni in počnete stvari po svoje. Če se lahko zgradite do te mere, da se oddaljite od vpliva drugih in si postavite lastna pravila, bodo drugi, ki tega ne zmorejo, do vas gojili zamero.

Ko vidimo nekoga, ki mu ni treba vsak dan v službo, pogosto čutimo ljubosumje in zamero, če smo še vedno ujeti v takšnem življenju sami, namesto da bi bili le impresionirani in cenili, kaj mu je uspelo doseči.

"Prvo mnenje, ki se nam porodi, ko smo nenadoma vprašani o neki zadevi, po navadi ni naše lastno, temveč le običajno, primerno našemu sloju, položaju ali poreklu; naša lastna mnenja redko plavajo blizu površine."

Eden od načinov, kako nas Nietzsche vidi zasužnjene, je slepo sledenje idejam in mnenjem drugih. In to drži. Toliko ljudi preprosto ponavlja, kar slišijo v novicah ali kar govorijo drugi, namesto da bi si vzeli čas za globoko razmišljanje o temah in oblikovanje lastnih mnenj.

Prav tako se soočamo z velikim pritiskom, da gremo s tokom večine in ne plavamo proti toku, tudi če je to v nasprotju s tem, kar resnično čutimo.

"V vašem telesu je več modrosti kot v vaši najgloblji filozofiji."

Čeprav Nietzsche ni imel medicinske izobrazbe, je povsem pravilno prepoznal, kako zapleteni, razviti, učinkoviti in napredni smo kot biološka bitja. Menil je tudi, da naš um in razum zelo zaostajata za modrostjo telesa in da so tudi najbolj pametni med nami bedaki v primerjavi z genialnostjo narave.

"Ali ni življenje tisočkrat prekratko, da bi se dolgočasili?"

Za filozofa, povezanega s koncepti nihilizma in eksistencialne krize, je ta citat presenetljivo svetel. Toda ali nima prav, da je svet poln neskončnih čudes, o katerih se lahko učimo in jih raziskujemo?

Pokaže nam, da je bil Nietzsche bolj kompleksen kot le družbeni komentator, ampak tudi oseba z globokimi zanimanji in globoko vključenostjo v svet.

Povzeto po Hackspirit.com

Preberite tudi:

Novo na Metroplay: "Svojo otroško igro dajem na papir." | Hana Stupica in Urška Križnik Zupan