Mudita je budistični koncept, ki se pogosto prevaja kot 'simpatična radost' in opisuje protistrup za zavist. Razviti moramo občutek ’nas’. Ko ste enkrat sposobni razviti ta občutek skupnega človeštva in enosti človeške vrste, si boste naravno želeli, da bodo vsi drugi osvobojeni trpljenja in da uživajo v sreči. Hrepenenje po sreči je naravni nagon, ki ga imajo vsi. To je preprosto občutek za skrb za dobro drugih.
Kako deluje mudita?
Če ima nekdo nekaj, česar si mi želimo, recimo večjo hišo, se lahko zavestno odločimo, da se bomo veselili njegovi sreči z besedami: "Blagor njemu. Tako kot jaz tudi on želi biti srečen. Tudi on želi biti uspešen. Tudi on želi vzdrževati svojo družino. Naj bo sreča z njim. Čestitam mu in mu želim še več uspeha."
Mudita prepoznava, da življenje ni igra, v kateri tisto, kar eni izgubijo, drugi dobijo; da ne obstaja samo en kos torte, ki jo bo nekdo vzel več, pa jo bomo zato mi dobilo manj. Mudita vidi radost kot neskončno.
Mudita je prav tako občutek, nasproten schadenfreude, nemški besedi za škodoželjnost, občutku zadovoljstva ob tuji nesreči. Schadenfreude nas vidi v neprekinjenem boju posameznika nasproti vsem ostalim, in če nekdo uspe ali doseže nekaj, potem smo mi nekako ponižani, manj uspešni, manj sprejemljivi, manj vredni ljubezni. Schadenfreude je naravni izrastek zavisti. Mudita je naravni izrastek sočutja. Mudita temelji na prepoznavanju naše vzajemne odvisnosti ali Ubuntuu.
"Obstaja neka stara zgodba iz časa Bude," je rekel dalajlama. "Nekega dne je kralj povabil Budo in njegove menihe na kosilo. Na poti do palače je Buda šel mimo berača, ki je hvalil kralja in se smehljal, medtem ko je govoril o lepoti palače. Potem ko so kraljevi služabniki Budi in njegovi skupini postregli z dolgim kosilom, z veliko hodi, je sledil trenutek posvetitve. Buda je odpel molitev hvale vrlinam kosila ali dobre karme.
Namesto da bi pohvalil vrline gostitelja, kralja, ki je Budi in njegovi skupini velikodušno ponudil kosilo, kot je veleval običaj, je za svojo pohvalno molitev izbral berača, ki je stal pred palačo. Eden od starejših menihov je Budo zgroženo vprašal, zakaj je za pohvalno molitev izbral berača. Buda mu je odgovoril, da je bil kralj poln ponosa in pomembnosti zaradi svojega kraljestva, medtem ko se je bil berač, ki ni imel ničesar, pripravljen radostiti kraljevi dobri sreči. Zaradi tega si je revež zaslužil večjo pohvalo kot kralj.
Na Tajskem še dandanes ohranjajo tradicijo posvetitvene pohvale ob ponujenem kosilu. Med številnimi obiski Tajske sem v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja imel čast sodelovati pri enem od takšnih kosil, kjer je eden od starejših menihov povedal molitve s posvetitvijo. Tako da veselje nad tujo srečo zares prinaša veliko pozitivnih koristi."
Kako naj ljudje negujejo mudito?
"Najprej bi morali prepoznati našo skupno človečnost, ki nam je dodeljena. To so naši bratje in sestre, ki imajo isto pravico in isto željo po srečnem življenju. To ni duhovno. To je preprosto zdravorazumsko. Del iste družbe smo. Del istega človeštva smo. Kadar je srečno človeštvo, smo srečni tudi mi. Ko je človeštvo mirno, bo tudi naše življenje mirno.
Točno tako, kot se ti počutiš bolje, kadar je srečna tvoja družina. Če pa močno občutimo razdvojenost ’jaz in oni’, potem je težko vaditi mudito.
Razviti moramo občutek ’nas’. Ko ste enkrat sposobni razviti ta občutek skupnega človeštva in enosti človeške vrste, si boste naravno želeli, da bodo vsi drugi osvobojeni trpljenja in da uživajo v sreči. Hrepenenje po sreči je naravni nagon, ki ga imajo vsi. To je preprosto občutek za skrb za dobro drugih."
Preventiva je najboljša
Da, če se je neka bolezen že razvila, ni druge pomoči kot vzeti zdravilo. Podobno kot ko nekdo razvije močno negativno emocijo, se ji v tem trenutku težko zoperstavi.
Na primer, glavni izvor jeze sta frustracija in nezadovoljstvo. V trenutku, ko je emocija jeze v polnem zamahu, četudi poskušamo uporabiti svojo izkušnjo in svoje znanje, da bi jo pomirili, bomo ugotovili, da jo je zelo težko zaustaviti. Takrat je jeza kot poplava. V času sezone monsuna je prepozno zaustavljati poplave. To je treba začeti zgodaj spomladi; raziskati je treba, kaj povzroča poplave, in začeti graditi nasipe, da bi preprečili katastrofo.
Podobno je pri našem duševnem zdravju ‒ čim prej se lotimo vadbe preventivnih mer, tem lažje in učinkovitejše bodo te. Ko že zbolimo, se je težko spomniti zdravnikovega nasveta. Zdravniki nam vedno svetujejo, naj se sprostimo. Sproščenost pomeni umirjen um.
Lahko imate lepo hišo, z lepo spalnico ali z lepo dnevno sobo, in si vrtite sproščujočo glasbo, a če ste polni neizraženih čustev, se nikoli ne boste mogli sprostiti.
Nasprotno pa lahko sedite na kamnu in nimate ničesar, vendar če je vaš um popolnoma miren, ste lahko sproščeni.
Obstaja znameniti verz v znanem tibetanskem tekstu prvega Panchen Lame. To je lepa molitev za negovati mudito:
Glede trpljenja, ne želim si ga niti malo;
glede sreče, nikoli je ni dovolj.
V tem se ne razlikujem od drugih ljudi. Blagoslovi me, da se veselim tuje sreče.
Tekst: Marija Knežević, fragmenti iz Knjige Radosti
- Preberite si še: 8.8. - Močen portal LEVJA VRATA prihaja na pomoč!
