Zakaj je pomembno, da včasih razočaramo druge...

Takole piše v svoji svetovni uspešnici Pristnost namesto popolnosti:

To vem, ker sem bila ena od njih. Dolga leta sem se trudila, da bi me ljudje imeli za sposobno in odgovorno. Njihovo mnenje je bilo zame pomembno, kajti v tem primeru sta mi bila varnost in sreča zajamčeni. Če sem torej odgovorna in marljiva, sem tudi na varnem in srečna.

Zdaj pa prevrtimo do popolnoma izčrpane in naveličane ženske, ki je brez pristnih stikov z najboljšimi prijatelji; do ženske, ki se na vse pretege trudi, da bi bila še naprej odgovorna, a tega ne zmore več. Nekaj se je prelomilo in jeza je prevladala nad vsemi dragocenimi sposobnostmi. Potrebovala sem temeljito spremembo.

Na poti k pristnemu življenju boste zagotovo koga razočarali

Zagotavljam vam, da boste na tej poti nekoga razočarali. Ne boste zadovoljili njegovih potreb ali pričakovanj. Ne boste mogli ugoditi njegovi prošnji. Nekaj boste naredili slabo ali pa naloge sploh ne boste končali. Morda bo ta oseba jezna na vas ali žalostna. Pustili ste jo na cedilu.

Morda ne bo žalostna in jezna, temveč vas bo poniževala ali pritiskala tam, kjer najbolj boli. Nemara bo rekla: »Očitno nisi tako zelo pridna,« »Vidim, da so tvoje sposobnosti precej omejene,« ali: »Mislil sem, da se lahko zanesem nate.« To so ostra rezila, zarinjena naravnost v srce ljudi, kot sem jaz, ljudi, ki so tako zelo odvisni od izpolnjevanja pričakovanj drugih ljudi.

Ali ste avtentična in mentalno močna oseba? Odkrijte tukaj.

Razočaranje je sčasoma lažje prenašati

Toda povem vam lahko tudi nekaj dobrega: sami odločate, koga boste razočarali, komu boste rekli ne. In razočaranje je sčasoma zmeraj lažje prenašati.

Na tej poti boste potrebovali občutek globoke, brezpogojne božje ljubezni ter trdnost lastnih namenov. Brez tega boste od ljudi pričakovali, kar vam lahko da le bog, in odrekli se boste višjemu namenu, da bi uresničili namene drugih.

Morda boste nekaj časa iskali svoj namen in vas bo medtem zapeljala takojšnja zadovoljitev, takojšnji fiks, ki ga dobite ob pohvali drugih. Toda sladki naval odobravanja in trepljaj po rami nas pogosto preusmerita stran od prave ljubezni in pravega namena.

Pri sprejemanju odločitev si vzemite čas

Pri sprejemanju odločitev mi vedno pomaga čas, kajti če se priganjam, vedno odgovorim z da.

Če pa imam čas, si lahko rečem: Vrni se k ljubezni, vrni se k svojemu namenu. To, česar te prosijo, ti ne bo prineslo več ljubezni in ti ne bo pomagalo pri tvoji nameri.

Nekateri s težavo razočaramo nadrejene. Ali ljudi, na katere bi radi napravili vtis, in tiste, ki se nam zdijo imenitni ali pomembni. Dokopala sem se do enega od razlogov, zakaj težko razočaram ljudi: pogosto precenim, kako blizu sem si z nekom, nato pa tega dragega prijatelja nočem razočarati. Kadar pa natančneje razmislim, ugotovim, da verjetno nisem njegova draga prijateljica. Ne bom mu zadala globoke srčne rane, temveč zgolj povzročila blago poklicno razočaranje.

Kako živeti lahkotneje, v skladu s svojo pristno naravo?→ Preberite tukaj.

Zavedati se moramo svojih omejitev

Ljudi razočaramo, ker imamo omejitve. Sprijazniti se moramo s svojimi omejitvami in tako lažje sprejeti misel, da bomo povzročili razočaranje. Samo toliko časa imam. Samo toliko energije imam. Samo toliko odnosov zmorem.

Sčasoma bo vse lažje. Moje prve zavrnitve so bile zelo boleče. Toda ko pogosto izrečete resnico o svoji zmogljivosti, o tem, kdo ste in kdo niste, boste presenečeni, koliko ljudi vas bo spodbujalo. In kako malo vam bo mar za tiste, ki vas ne. Ko boste rekli: »To zmorem, tega pa ne«, boste našli ogromno svobode.

Spet se boste z ljubeznijo lahko posvečali svojemu delu, saj ne bo le zvijača, s katero bi želeli pridobiti ljubezen ali odobravanje. Spet boste lahko imeli radi stvari, ki jih dajete ljudem, kajti dajali jih boste svobodno, brez jeze in zamere.

Nič ni narobe, če druge prijazno razočarate

Moj takojšnji odgovor je vedno da. Moja privzeta nastavitev je da. Toda ugotavljam, da mi čas, iskrenost, tišina, molitev, pisanje in pogovori z možem pomagajo, da jasneje vidim, kaj zmorem in česa ne, s polnim srcem ter brez zamer in pehanja.

Znanka, ki je ne poznam zelo dobro, me je pred kratkim nekaj prosila. V meni so se zbudili vsi stari vzorci. Seveda! Računaj name! Vse zate! Potem sem malce počakala, zadihala, molila in si vzela še nekaj časa, nato pa sem jo ljubeče, prijazno razočarala. Z veseljem sporočam, da sva obe preživeli. Pomembni so majhni koraki.

Povzeto po knjigi Pristnost namesto popolnosti

Preberite tudi:

• Ne potrebujemo veliko, da bi bili srečni, potrebujemo pa določeno lastnost
• Duhovno prebujenje ne pomeni, da dosežemo "popolnost"

Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj