Eno najpogostejših vraževerij se nanaša na navidezno nedolžno dejanje - odpiranje dežnika v zaprtem prostoru. Mnogi smo slišali, da naj bi to dejanje prineslo nesrečo, vendar se sprašujemo, ali je v tem kaj resnice ali pa gre zgolj za mit.
Kako zelo ste vraževerni?
Ali se bojite petka trinajstega? Vas prestraši, če vam prekriža pot črna mačka? Ali poberete kovanec s pločnika, ker naj bi vam prinesel srečo?
Če verjamete v katero od teh priljubljenih idej, ste morda malce vraževerni. Vraževerje je običajno opredeljeno kot iracionalna praksa ali prepričanje, ki izhaja iz neznanja, strahu, vere v nadnaravno ali zmotnega razumevanja vzroka dogodka. Vraževerja običajno prevzamejo obliko prepričanja, da nam bo nekaj, kar smo naredili – ali pa nekaj, česar nismo naredili – prineslo posebno srečo ali nesrečo.
Na primer, mnogi verjamejo, da bo odkritje štiriperesne deteljice vodilo do niza srečnih dogodkov za tistega, ki jo je našel. Po drugi strani pa mnogi verjamejo, da hoja pod lestvijo ali razbito ogledalo prinašata nesrečo.
Od kod izvirajo vraževerja?
Vraževerja obstajajo že tisočletja. Dejansko lahko večino vraževerij povežemo z antičnimi časi, preden se je znanost razvila do točke, ko so ljudje lahko našli razumna, znanstvena pojasnila za to, kar so videli v svetu.
Brez koristi znanosti in bolj napredne tehnologije so ljudje v antičnih časih ustvarjali zgodbe in verovanja, ki so jim pomagala razumeti svet okoli njih. Čeprav so bila mnoga vraževerja ovržena – ali pa so preprosto preveč nenavadna, da bi jim verjeli – jim milijoni ljudi po vsem svetu še vedno sledijo.
Zakaj so ljudje začeli verjeti, da jim bo, če bodo odprli dežnik v zaprtem prostoru, to prineslo nesrečo?
Nekateri menijo, da vraževerje o dežniku izvira iz starega Egipta, kjer se je dežnik uporabljal predvsem za zaščito pred vročimi sončnimi žarki. Legenda pravi, da so stari Egipčani verjeli, da je odpiranje dežnika v notranjih prostorih – stran od sonca – nevljudno dejanje, ki bo razjezilo sončnega boga, ki bo nato izlil svoj bes na vse prebivalce hiše, v kateri bi bil odprt dežnik.
Drugi pa menijo, da ima vraževerje o dežniku bolj moderni – in praktični – izvor. Prvi moderni dežniki niso bili najbolj varni. Imeli so trde kovinske žeblje in vzmetne sprožilce, zato so lahko bili nevarni za odpiranje. Dejansko bi odpiranje takšnega dežnika v zaprtem prostoru lahko predstavljalo nevarnost za ljudi in krhke predmete v bližini.
To vraževerje ima tudi čisto praktični vidik
Opozorilo, naj ne odpirate dežnika v notranjih prostorih, je služilo za zaščito zdravja in varnosti ljudi ter lastnine v zaprtih prostorih. V tem smislu vraževerje morda izvira iz "nesreče" – poškodb in razbitih predmetov – ki so pogosto sovpadale z odpiranjem dežnika. Do določene mere, če so bile poškodbe preprečene, to vraževerje ni bilo nujno slabo!
Zanimivo je tudi, da nekateri ljudje verjamejo, da ni vedno nesrečno odpirati dežnika v notranjih prostorih. Nekateri verjamejo, da nam to prinaša nesrečo le, če je dežnik črne barve, če smo ga dobili kot darilo, če še nikoli ni bil uporabljen na prostem ali če je v hiši bolna oseba.
Prirejeno po Wonderopolis.com
Preberite tudi:
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
