Tisto, na kar večina med nami noče niti pomisliti, je minljivost vsega, kar obstaja.
Tisto, na kar večina med nami noče niti pomisliti, je minljivost vsega, kar obstaja. Izogibamo se sprejemanju dejstva, da je vse relativno, zato kar naprej doživljamo šoke, ko naše življenje kaže znake spremembe, saj se nam zdi, da se nam majejo tla pod nogami, ostajamo brez vizije trdnosti in stabilnosti, občutka varnosti.
Namesto da bi videli pravo resnico o življenju – da vse pride, je z nami nekaj časa in potem odide – in se uskladili z njo, si skušamo v krčevitem strahu vrniti iluzijo nespremenljivosti situacije.
Pozabili smo na Heraklitov izrek, da nikoli ne moremo dvakrat stopiti v isto reko. Če si še tako prizadevamo, pa žal ne moremo zaustaviti večnega zakona spremembe in minljivosti. Lažje bomo sprejeli spremembo, če jo bomo gledali iz perspektive naših življenj, ki so vsa brez izjeme minljiva.
Če bi bilo življenje mogoče brez te resnice, kakšno bi bilo? Dolgočasno, nevznemirljivo, prazno, neizpolnjujoče, če ne celo mrtvo. Bi si želeli takšnega? Torej se ne smemo upirati, ko pridejo trenutki slovesa bodisi oseb bodisi stvari, ki nas obdajajo, v tem raje uglejmo priložnost za nekaj novega, kar bo prišlo v naše življenje.
Pomislite na letne čase in njihove menjave – ali nismo ljudje del tega večnega kroga? Namesto da trpimo, raje sprejmimo večno spremenljivost bivanja ter uživajmo v popotovanju skozi življenje.
Predrag Gnjatić, priredila Katarina M. Bajt
- Kako se soočiti z izgubo starša: Nasveti psihologov za žalovanje
- Ko duše po smrti odidejo, jih lahko še vedno začutimo