Pri 77-tih letih je postala Nobelova nagrajenka, pri 92-tih senatorka in delala na svojem poklicnem področju vse do starosti 103 let.
Rita Levi-Montalcini je leta 1986, skupaj s Stanleyjem Cohenom, prejela Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino za odkritje rastnih dejavnikov (odkrila sta prvega med njimi - živčni rastni dejavnik, angleško 'nerve growth factor' oz. NGF).
Še bolj impresivno pa se zdi dejstvo, da je vse do starosti 103 let, kolikor jih je dočakala, aktivno sodelovala v znanstveni skupnosti in uspela ohraniti svoj um jasen, bister, čil in mlad.
To je ji je uspelo takole.
1. Ekstremna jutranja rutina
Vsako jutro se je zbudila ob 5. uri zjutraj. To ni storila zato, da bi lahko telovadila ali meditirala, temveč da se je lahko takoj vrgla v svojo strast, t.j. njeno raziskovalno delo. Prepričana je bila, da je navsezgodaj zjutraj njen um najbolj odprt za nova spoznanja.
Stroka se z njo strinja: "Naši možgani dosežejo največji vrh učinkovitosti prav zgodaj zjutraj."
2. Minimalno je jedla
Jedla je le enkrat na dan. Za kosilo. Občasno si je morda privoščila še krožnik juhe ali pa eno pomarančo ob večerih.
Tega ni počela zato, ker bi jo skrbela njena vitka postava. Šlo je za mentalno jasnost.
Ugotovila je, da lahka dietna hrana njen um ohranja oster in bolj osredotočen.
3. Nikoli ni prenehala delati
Do svoje smrti leta 2012 je objavila 171 strokovnih člankov, ki so v vsem tem času nato zgenerirali 19.000 citiranj, do tega je kar nekaj njih bilo citiranih več kot tisočkrat.
"Vaši možgani so kot mišice. Če jih prenehate uporabljati, začnejo krneti."
4. Mentalna angažiranost
Navkljub svojim visokim letom si Rita ni dovolila, da bi se prenehala učiti. Ker je svoje možgane ohranjala aktivne, so ti ostali čili globoko v častitljivo starost.
Pri tem se ni lotevala nekih rutinskih opravil, temveč se neprestano lotevala zapletenih problemov in postavljala pod vprašaj obstoječe teorije.
5. Zdrava in pozitivna kljubovalnost
Ta je morda celo najbolj pomemben od vseh dejavnikov.
Ko so jo vrgli iz kroga znanstvene akademije med drugo svetovno vojno, je zgradila svoj lasten laboratorij kar v svoji spalnici. Živela je v časih, ko so ženskam govorili, da ne morejo biti znanstvenice, pa jim je dokazala nasprotno.
"Stres in negativnost sta toksična za zdravje možganov," pravi stroka in Ritini rezultati to zgovorno potrjujejo.
Ko je bila stara 103 leta, je rekla: "Moja mentalna kapaciteta je danes veliko večja kot takrat, ko sem imela dvajset let. Za to se lahko zahvalim vsem izkušnjam, ki sem si jih nabrala."
Ostrega in jasnega uma je ostala vse do svojega zadnjega dne na Zemlji in tako dokazala, da staranje ne pomeni nujno tudi mentalnega usihanja.
Znanost ji z novimi spoznanji daje prav.
This neuroscientist worked until she was 103.
— Darshan 🦖 (@darshan) October 24, 2024
She also:
• Won a Nobel Prize at 77
• Became a senator at 92
• Stayed mentally sharp into her 100s
Her secret? 5 daily habits that prevented brain aging: 🧵 pic.twitter.com/vv1pbBzRAK
Preberite si tudi:
- 7 negativnih vzorcev mišljenja o staranju
- Starizem: o tem, zakaj je to najbolj neumen 'izem', kar jih je
- Ali je v redu, če 50 let stari ženski rečemo, da je stara?