Napadi panike so strašljivi. Lahko se počutimo, kot da izgubljamo nadzor nad seboj, da smo v neposredni nevarnosti ali da potrebujemo medicinsko pomoč. Toda najpomembnejše pri napadu panike je prepoznati, da gre za preveč intenziven odziv telesa na neko situacijo.
Na primer nekdo, ki je delal več kot 40 ur na teden, lahko doživi panični napad kot telesni odziv na izčrpanost in utrujenost. Čeprav morda čuti fiziološke in somatske simptome, ki spominjajo na nujno medicinsko stanje, je v resnici varen in ni v nevarnosti. Telo se preprosto odziva na utrujenost in izčrpanost. Telo »sproži alarm« in poskuša osebi nekaj sporočiti – predvsem to, da naj upočasni in si odpočije.
Ključ do razumevanja napadov panike je razumevanje, kaj nam telo poskuša sporočiti, ko se odzove na paničen način. Začnite gledati na to tako: telo vam ne poskuša vzbujati strahu, ampak sporočiti pomembne informacije. Tukaj je nekaj stvari, ki vam jih morda poskuša sporočiti:
1. Preobremenjen sem
Panični napad je način telesa, ki nam hoče sporočiti: »Trenutno se dogaja preveč in ne vem, kaj naj naredim z vso to stimulacijo.« Razmislite o tem takole. Če bi bili obkroženi s stalno utripajočimi lučmi, glasnimi in vsiljivimi zvoki ter neustavljivim gibanjem, bi verjetno doživeli fizični odziv. Morda bi dobili glavobol ali se počutili omotični in slabotni. To je podobno temu, kar se fizično dogaja, ko smo preobremenjeni s tesnobnimi mislimi, skrbmi, stalnimi stresnimi situacijami in preveč zunanje stimulacije.
Kaj storiti, če vam telo sporoča, da ste preobremenjeni?
Vedno je koristno biti pozoren na to, kaj se dogaja v vašem življenju. Koliko delate? Ali vam odnosi povzročajo stres? Ali najdete dovolj časa za počitek? Zunanji dražljaji in situacije vedno igrajo vlogo pri odzivih našega telesa. Ko se dogaja preveč, vam bo telo to sporočilo – in pri tem ne bo subtilno. Iskrena ocena dogajanja vam bo pomagala razumeti, zakaj se vaše telo tako intenzivno odziva, in vam bo pomagala razlikovati med nenujnim stresnim odzivom in resnično fizično ali medicinsko nujnostjo.
Darilo za Sensa bralce: Brezplačen priročnik s skrivnostmi tradicionalne kitajske medicine
2. Mislim, da se dogaja nekaj nevarnega
Naša telesa ne znajo vedno razlikovati med resnično in zaznano nevarnostjo. Na primer vožnja po avtocesti med prometno konico ni nujno nevarna, vendar lahko telesni odziv na hitrost in gnečo na cesti povzroči, da se počutimo, kot da smo v nevarnosti. Ko se to zgodi, telo sproži nujni odziv v obliki simptomov panike, kot so pospešen srčni utrip, palpitacije, potenje in omotica.
Kaj storiti, če vam telo sporoča, da ste morda v nevarnosti?
Pomembno je, da se v takih trenutkih povežete z »racionalnim umom«. V zgoraj navedenem primeru bi vam racionalni um lahko povedal, da čeprav je avtocesta prometna, to ne pomeni, da obstaja takojšnja ali neposredna nevarnost. Ta logični razmislek vam lahko pomaga zmanjšati panični odziv in omogočiti telesu, da se upočasni in se vrne v bolj umirjeno stanje.
3. Težko komuniciram s čustvi
Predstavljajte si, da imate dva glavna »oddelka«, ki večino časa sodelujeta učinkovito in usklajeno: čustveni in telesni. Včasih pa izgubita svojo sinhronizacijo in njuna sposobnost komuniciranja in odzivanja drug na drugega postane otežena. Ko um in telo ne delujeta skupaj, se signali križajo in telo se vrne k primitivnemu odzivu v obliki paničnih občutkov.
Kaj storiti, če vaše telo težko komunicira s čustvi?
Vedno bodite pozorni na svoje čustveno stanje. V dneh, ko imate žalostne ali neprijetne misli ali spomine, jih priznajte, da ne boste presenečeni, če se bo vaše telo močno odzvalo nanje. Nežno si lahko rečete: »Danes se počutim tesnobno.« To priznanje in poimenovanje čustev vam bosta pomagala preprečiti, da bi napačno sklepali iz telesnega odziva na čustva. To bo omogočilo obema oddelkoma, da spet začneta sodelovati in ponovno vzpostavita komunikacijske linije.
Povzeto po psychologytoday.com
Preberite tudi:
