Somatoformne motnje: o bolečinah, za katere zdravniki zaman iščejo fizičen vzrok

Ženska srednjih let je tožila zaradi kroničnih bolečin v spodnjem delu hrbta, medicinske preiskave pa niso uspele odkriti fizičnega vzroka njene bolečine.

Zdravnik je bil zbegan. Pacientki je verjel, da resnično trpi za bolečinami, ki jih opisuje, pa vendar ji v okviru svoje specializacije ni znal več pomagati.

Potem pa je v enem izmed njunih pogovorov naenkrat omenila, da je bolečina postala izrazitejša po smrti njenega zakonca. Zdravniku se je naenkrat posvetilo. Kaj pa, če so telesni simptomi gospe posledica čustvenega stanja in ne fizične okvare telesa?

Ker je šlo za zdravnika, ki je bil poučen o povezavah telesa, čustev in psihe, je vedel, da bo zdravljenje njene očitno somatoformne bolečine zahteval drugačen, predvsem pa bolj celosten pristop. Gospa se je bolečin, ki so jo dolgo mučile, nazadnje znebila s kombinacijo psihoterapije, blažjih pomirjeval, telesnih vaj in učenja tehnik sproščanja.

Kronične bolečine, ki izvirajo iz čustvenih stisk in ne konkretnih telesnih okvar, stroka imenuje somatoformne motnje.

Pogoste (a še pogosteje spregledane)

Gre za precej pogoste motnje, a natančne statistike o njihovi razširjenosti v populaciji variirajo. Nekatere raziskave kažejo, da lahko somatoformne motnje prizadenejo od 5 do 7% splošne populacije.

V oko ga je pičila čebela, posledice pa so bile skoraj neverjetne

Hipohondrija se pojavlja pri približno 1-5% ljudi, medtem ko somatska simptomna motnja prizadene okoli 5-7% splošne populacije. Konverzivna motnja je manj pogosta in se pojavlja pri približno 0.01-0.5% ljudi.

V primarni zdravstveni oskrbi je delež pacientov s somatoformnimi motnjami seveda lahko tudi višji, saj ti pacienti pogosto iščejo pomoč zaradi telesnih simptomov, za katere pa ni očitnega medicinskega vzroka.

"Pri srečanju z nevrotskimi, stresnimi ali somatoformnimi motnjami se običajno zdravniki počutimo kar precej nelagodno. Klasične nevroze strpamo v kategorijo nevrotika, konverzivne motnje hitro izenačimo s histerikom, pri somatoformnih motnjah pa kar ne moremo, da ne bi v nedolgled ponavljali in razširjali somatskih preiskav. Ko se pa enkrat soočimo, da ni somatskega substrata, pa pacienta hitro vržemo v eno od predhodnih dveh kategorij," o fenomenu somatoformnih motenj v uvodu znanstvenega članka o disociativnih, somatoformnih in ostalih nevrotskih motnjah zapiše psihiater in psihoterapevt Branko Brinšek.

"V kategorijo somatoformnih motenj uvrščamo stanja, v katerih se pojavljajo telesni simptomi, za katere pa ni najti medicinske razlage," nadaljuje Brinšek in dodaja: "Motnje so zelo raznovrstne in se pogosto ponavljajo. Vsi izvidi preiskav so negativni oziroma ne potrjujejo resnosti pritožbe bolnika. Bolnik vztrajno zahteva bolniške preiskave, in to kljub zagotavljanju zdravnika, da simptomi nimajo nobene telesne osnove. Tudi kadar je povezava s stresom ali notranjimi konflikti očitna, se bolnik upira poskusom pogovora o psihičnih vzrokih težav."

Medtem ko psihiatri in psihoterapevti bolje poznajo kompleknost somatoformnih motenj, jih zdravniško osebje na primarni ravni zdravstvene oskrbe pogosto spregleda.

Posledica tega je, da mnogi bolniki z dolgotrajnimi nejasnimi telesnimi simptomi morda prejmejo napačne diagnoze ali preživijo leta, ne da bi bili pravilno diagnosticirani in ustrezno zdravljeni.

Tudi zato je pomembno, da se tako zdravstvena stroka kot laična javnost o fenomenu vsepovezanosti psihe, čustev in telesa bolje podučijo.

"Ni vse samo v glavi!"

Somatoformne motnje so skupina psihiatričnih motenj, pri katerih posameznik doživlja fizične simptome, ki jih ni mogoče povsem pojasniti z medicinskim stanjem, pravi definicija.

Bi lahko torej rekli, da je ’vse samo v glavi’?

Ni tako enostavno, saj simptomi, o katerih ljudje poročajo, niso namerno izzvani ali simulirani, temveč jih resnično izkušajo. Hkati je povsem resnična tudi huda stiska, ki jo ob tem doživljajo, simptomatika pa resno moti njihovo vsakodnevno življenje.

Pri obravnavi teh bolnikov je zato pomembno, da ne poslabšujemo stanja s pripombami, da gre za izmišljene težave, še poudarja Brinšek: "Bolnik večinoma potrebuje predvsem razumevanje in podporo, le pri dalj časa trajajočih motnjah je potrebna napotitev na psihoterapijo."

Somatoformne motnje in psihosomatika

So somatoformne motnje zgolj neke vrste psihosomatika?

Somatomorfna motnja in psihosomatika sta povezana koncepta, vendar ne pomenita iste stvari.

Somatomorfna motnja je vrsta duševne motnje, kjer oseba doživlja fizične simptome, ki imajo psihološki izvor, a nimajo jasne medicinske ali biološke razlage. Diagnoza takšne motnje zahteva, da simptomi znatno vplivajo na osebovo življenje in da so bili opravljeni temeljiti zdravstveni pregledi, ki niso pokazali medicinskih vzrokov za simptome. Primeri somatomorfnih motenj so somatizacijska motnja, konverzijska motnja, in hipohondrija.

Psihosomatika pa je širši izraz, ki se nanaša na odnos med umom (psiha) in telesom (soma) in kako ta interakcija vpliva na zdravje. Psihosomatske teorije raziskujejo, kako duševni in čustveni dejavniki vplivajo na nastanek in potek fizičnih bolezni. Ta pristop poudarja, da so mentalni, čustveni in socialni dejavniki pomembni pri razumevanju in zdravljenju telesnih bolezni.

Torej, somatomorfna motnja je specifična diagnoza povezana z duševnim zdravjem, medtem ko psihosomatika opisuje širšo disciplino, ki se ukvarja s povezavami med duševnim in telesnim zdravjem.

Vrste somatoformnih motenj

Med somatoformne motnje prištevamo:

Somatska simptomna motnja: Značilna je prisotnost enega ali več somatskih simptomov, ki so moteči in prekomerno skrbijo posameznika.
Hipohondrija ali zdravstvena anksiozna motnja: Bolnik je prekomerno zaskrbljen zaradi možnosti, da ima resno bolezen, kljub odsotnosti ali minimalnim simptomom.
Konverzivna motnja ali funkcionalna nevrološka simptomna motnja: Vključuje simptome, ki vplivajo na prostovoljno motorično ali senzorično funkcijo, kot so paraliza ali slepota, ki pa nimajo nevrološke osnove.
Somatoformna bolečinska motnja: Kronična bolečina, ki je nesorazmerna z najdeno medicinsko diagnozo.
Motnja telesne dismorfije: Prekomerna zaskrbljenost zaradi domnevne telesne napake, ki je bodisi nevidna ali zelo majhna za druge.

Primer iz življenja

Pacient je nenadoma izgubil zmožnost hoje, a niti temeljita medicinska preiskava, vključno z MRI in drugimi testi, ni odkrila nobene fizične poškodbe ali nevroloških motenj, ki bi lahko pojasnile njegovo stanje.

Psihološka ocena je naknadno pokazala, da je pacient doživel obsežen čustveni stres zaradi nedavnih življenjskih dogodkov. Buren telesni izraz je bil zatorej posledica hude notranje stiske.

V procesu zdravljenja je bil poudarek na multidisciplinarnem pristopu, vključno s psihoterapijo, kjer se je osredotočil na prepoznavanje in obravnavanje čustvenih dejavnikov, ki bi lahko vplivali na njegovo fizično stanje.

Znaki somatoformnih motenj

Somatoformne motnje se lahko kažejo z različnimi simptomi, odvisno od specifične motnje, vendar so splošni znaki in simptomi pogosto podobni. Vključujejo:

Fizični simptomi: bolečina, utrujenost, težave s prebavili, težave z dihanjem, palpitacije srca.
Anksioznost glede zdravja: nenehna skrb za zdravje, prekomerni zdravstveni pregledi, iskanje več zdravniških mnenj.
Motnje v delovanju: simptomi, ki vplivajo na delovanje in vsakodnevne aktivnosti, kot so težave s hojo, težave z govorom ali vidom.
Emocionalna stiska: depresija, anksioznost, frustracija zaradi nezmožnosti pojasnjevanja simptomov.

Zdravljenje somatoformnih motenj

Zdravljenje somatoformnih motenj je pogosto interdisciplinarno in lahko vključuje:

Psihoterapijo: kognitivno vedenjska terapija (KVT) je ena izmed najbolj učinkovitih oblik zdravljenja. Pomaga bolnikom prepoznati in spremeniti miselne vzorce, ki prispevajo k njihovim simptomom.
Medikamentozna terapija: antidepresivi in anksiolitiki se lahko uporabljajo za zdravljenje pridruženih simptomov depresije in anksioznosti.
Izobraževanje in podpora: bolnike in njihove družine je pomembno izobraziti o naravi motnje ter jim zagotoviti čustveno podporo.
Celostna obravnava: sodelovanje med psihiatri, psihologi, zdravniki družinske medicine in specialisti je ključno za uspešno obvladovanje motnje.

Somatoformne motnje so kompleksne in zahtevajo celosten pristop k zdravljenju in obravnavi. Prizadenejo lahko ljudi vseh starosti in spolov, pomembno pa je prepoznati in razumeti njihovo naravo za zagotavljanje ustrezne oskrbe in podpore.

Preberite si tudi: