Če je zobna pasta čarobno čistilo za naše zobe, zakaj je potem danes več zobne gnilobe kot kdaj koli prej? In zakaj je večina znamk zobnih past opremljena z velikim opozorilnim napisom, ki pravi "Ni primerno za zaužitje"?
V času vašega odraščanja si je zagotovo vsakdo umival zobe z zobno pasto. To je veljalo za eno izmed dobrih navad, nujno potrebnih za vzdrževanje ustne higiene in preprečevanje zobne gnilobe.
Najbrž so vam večkrat položili na srce, da boste imeli zdrave zobe, če si jih boste ščetkali in nitkali in če boste dvakrat na leto obiskali zobozdravnika. A navkljub takim dobrim navadam so se pri marsikom pojavile težave z zobmi, na primer zobna gniloba, krvavenje dlesni, neprijeten zadah in podobno.
Kemikalije, ki sestavljajo običajne zobne paste, niso nekaj, kar bi si želeli vnesti v usta
Njihove sintetične sestavine so bolj primerne za uporabo v industriji kot pa za čiščenje občutljivih telesnih tkiv in za ohranjanje zdravja ustne votline.
Ko se je dr. Nadine Artemis, avtorica knjige Celovita nega zob, poučila o teh kemičnih sestavinah, je začela uporabljati zobne paste iz trgovine z zdravo hrano.
A pozneje je ugotovila, da tudi te vsebujejo sintetične in škodljive sestavine. Opazila je še nekaj: tudi če zobna pasta vsebuje zeliščne izvlečke, je njihova količina premajhna, da bi mogli vsaj približno učinkovito vplivati na ustno okolje.
Čiščenje zob s kemičnimi snovmi utegne biti zdravju škodljivo
Vse, kar vnesemo v usta, se skozi ustno sluznico absorbira v telo. To še toliko bolj velja, če nam krvavijo dlesni, saj ima potem vse, kar se znajde v ustih, direkten dostop do krvnega obtoka. Epitelij, krovno tkivo vlažne ustne sluznice, je debel za eno samo celico.
Sintetične kemikalije in snovi lahko povzročijo razgradnjo kolagena, zavrejo delovanje hormonov, poškodujejo občutljivi epitelij, moteče vplivajo na mikrofloro v prebavilih in poslabšajo splošno zdravstveno stanje.
Da se boste znali pametno odločiti, kaj želite s ščetkanjem zob vnašati v svoje telo, si v nadaljevanju oglejte seznam nekaj najpogostejših kemikalij v zobnih pastah (daljši seznam najdete v knjigi Celovita nega zob), ki resnično niso primerne za zaužitje.
Preberite tudi:
Fluorid
Marketinška norija vas hoče prepričati, da je zobna gniloba posledica pomanjkanja fluorida, vendar v resnici ni tako. Ameriška agencija za varovanje okolja (U.S. Environmental Protection Agency) je dodala fluorid na seznam kemikalij, pri katerih obstajajo »tehtni dokazi za nevrotoksičnost«.
Kakor kaže, fluorid škodljivo vpliva na najpomembnejše kemične procese v človeškem telesu, poškoduje dlesni, moti tvorbo kolagena in zavira dejavnost encimov. Fluorid se kopiči v telesu, še posebej v epifizi in se nalaga v možganih.
Propilenglikol
Nekatere znamke zobnih past vsebujejo propilenglikol, ki ga drugače pogosto uporabljajo kot sredstvo proti zmrzovanju (antifriz) in za razleditev letal. Propilen izdelujejo iz fosilnih goriv med procesom rafiniranja.
Čeprav je propilenglikol manj nevaren od svojega sorodnika polietilenglikola, vendarle utegne dražiti kožo in sluznice in povečati splošno zakisanost telesa, kar vodi k presnovni acidozi. Čeprav je v zobni pasti morda le majhna količina propilenglikola, je ob izdatni vsakdanji uporabi potencialno nevaren.
Barvila
Barvila in pigmenti v izdelkih za nego zob ne služijo nobenemu zdravstvenemu namenu, lahko pa imajo škodljive posledice. Premogov katran, ogljikove usedline in barve, izdelane v laboratoriju, so prepoznane kot morebitni alergeni. Starši že dvajset let govorijo, da te snovi povzročajo hiperaktivnost pri njihovih otrocih.
Uradne ustanove sicer dovoljujejo uporabo številnih barvil v kozmetičnih izdelkih, vendar so pogosto onesnažena s težkimi kovinami, ki se lahko kopičijo v telesu.
Umetna sladila
Saharin, sorbitol in ksilitol so v splošnem dodani zobnim pastam za izboljšanje okusa. Saharin je nadomestek sladkorja na osnovi nafte. Že v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja so ga povezovali z nastankom raka. Sorbitol izdelujejo z redukcijo glukoze in je brez prehranske vrednosti. Ksilitol najdemo v številnih vrstah sadja in zelenjave, v komercialne namene pa ga izdelujejo iz dreves s trdim lesom in iz koruznih storžev.
Telo ne zmore povsem absorbirati niti sorbitola niti ksilitola. Če ju zaužijemo, utegneta povzročiti celo vrsto gastrointestinalnih težav, še posebej pri otrocih, med drugim diarejo, bolečine v trebuhu in napenjanje.
Penilci in površinsko aktivne snovi
Penilci in površinsko aktivne snovi so dodani zobnim pastam zato, da poskrbijo za peneče doživetje pri čiščenju zob in da imamo po njem v ustih občutek čistosti. Katera zobna pasta bi bila torej popolna brez njih?
Te snovi, na primer natrijev lavret sulfat, amonijev lavret sulfat, natrijev lavril sulfat in amonijev lavril sulfat dražijo kožo, motijo delovanje hormonov in žlez z notranjim izločanjem. Raziskovalci sumijo, da so te snovi karcinogene in mutagene.
Znano je, da se natrijev lavril sulfat prebije skozi naravno zaščito kože in povzroči krvavenje dlesni. Za približno stokrat poveča prepustnost kože in s tem omogoči še drugim kemikalijam, da prodrejo vanjo.
Problematične so tudi zobne paste za občutljive zobe
Krvaveče dlesni so ena izmed najpogostejših bolezenskih težav na Zahodu. Telo se s krvavitvijo odzove na vdor bakterij v ustno votlino. Pojav je tako razširjen, da ga številni ljudje enostavno ignorirajo in ga pripišejo občutljivosti svojih zob.
Oglaševalci so nas prepričali, da nam glede tega ni treba storiti drugega kot kupiti zobno pasto za občutljive zobe. Ljudje si potem omislijo posebno znamko zobne paste in simptomi se na videz ublažijo.
Vendar so simptomi tedaj zgolj zamaskirani, saj zobne paste te vrste anestezirajo usta, ne da bi odpravile občutljivost zob ali pozdravile krvaveče in umikajoče se dlesni. Če vam dlesni krvavijo – in nekatere površinsko aktivne snovi v zobnih pastah dejansko sprožijo krvavenje dlesni –, tedaj imajo kemikalije iz ustne votline direkten dostop do krvnega obtoka.
Povzeto po knjigi Celovita nega zob
