Pri asertivnem komuniciranju gre enostavno za to, da svoje potrebe, želje in mnenja izražate jasno, a hkrati spoštljivo. Z asertivnim vedenjem drugim sporočate, kakšno je vaše stališče, hkrati pa priznavate tudi njihovo stališče. Asertivni postanete tako, da ste iskreni, se izogibate obsojanju in se osredotočate na svoje občutke.
Asertivno komuniciranje lahko okrepi vaše odnose, saj zmanjša stres zaradi konfliktov in zagotavlja socialno podporo v težkih trenutkih. In ko znate reči 'ne' na vljuden, a hkrati asertiven način, se lahko izognete preobremenjenosti.
Značilnosti asertivne komunikacije
Asertivno komuniciranje vključuje tako to, kar poveste z besedami, kot tudi to, kar sporočate z neverbalnimi signali. Nekatere ključne značilnosti asertivnega komuniciranja so:
- dober očesni stik, ki kaže, da ste pozorni,
- samozavestna drža, ki kaže, da se dobro počutite in ste trdni v svojem položaju,
- iskrenost in odprtost, saj svoje mnenje izražate brez manipulacije ali poskusov prevare,
- jasna sporočila, ki natančno izražajo, kaj želite povedati,
- pozitiven, neogrožajoč jezik, ki ne poskuša obtoževati ali sramotiti druge osebe,
- dobro odmerjena sporočila, ki so posredovana ob pravem času in na pravem mestu,
- spoštljive besede, ki priznavajo čustva drugih.
Biti asertiven ni vedno enostavno. Težje je na primer biti asertiven, ko komunikacijsko (še) nismo dovolj spretni ali se bojimo izraziti svoje mnenje zaradi možnih neljubih posledic.
"Narobe je pokazati s prstom na nekoga, ki je asertiven, in reči: 'Njej to ni težko, ker je samozavestna.' Eden od načinov, kako gradite samospoštovanje, je, da ste samozavestni tudi takrat, ko to ni lahko. Vedno bodo trenutki, ko je za samozavest potreben pogum, ne glede na to, kako visoka je vaša samozavest." - Nathaniel Branden
Prednosti asertivne komunikacije
Asertivno komuniciranje ima številne prednosti. Če ste jasni in neposredni v odnosu z drugimi, je večja verjetnost, da:
- se boste počutili samozavestno,
- dosegli svoje cilje,
- občutili močno samospoštovanje,
- se boste počutili spoštovane,
- boste lahko ustvarili trdne in pozitivne odnose,
- zmanjšali ravni stresa,
- boste lahko zaščitili svoje meje,
- razvili zaupanje,
- občutite manj tesnobe.
Razumevanje asertivne komunikacije vam lahko pomaga tudi pri lažjem obvladovanju težavnih družinskih članov, prijateljev in sodelavcev ter tako zmanjšati dramo in stres v svojem življenju.
Asertivno komuniciranje omogoči, da lahko ustrezno postavite meje, ki so potrebne za zadovoljitev vaših potreb v odnosih, ne da bi odtujili druge in dopustili, da se v vas prikradeta zamera in jeza.
Čeprav veliko ljudi asertivno komunikacijo enači s konflikti in soočenjem, asertivnost dejansko omogoča, da se ljudje zbližajo.
"Nihče vas ne more spraviti v podrejen položaj, če mu za to ne date svojega soglasja." - Eleanor Roosevelt
Asertivno komuniciranje ima lahko pomembne koristi tudi na delovnem mestu. Še posebej pomembno je lahko na primer za zdravstvene delavce, ki morajo znati asertivno komunicirati, da bi zmanjšali tveganje za zdravstvene napake. Prav tako lahko zdravstvenim delavcem pomaga, da bolnikom posredujejo svoje mnenje, ne da bi se ti počutili omalovaževane ali zavrnjene.
Asertivno, agresivno ali pasivno?
Čeprav se asertivna komunikacija na prvi pogled zdi preprosta, je zanjo potrebno veliko praktičnega udejanjanja.
Veliko ljudi asertivnost zamenjuje z agresivnostjo, vendar je asertivnost v resnici uravnotežena srednja pot med agresivnostjo in pasivnostjo.
Agresivnost vodi do ranjenih čustev in porušenih odnosov, pasivna komunikacija pa vključuje vedenje, ki je všečno ljudem, a zanika naša lastna mnenja in spodkopava naše lastne potrebe.
Pasivnost vodi v stres in užaljenost, zaradi česar se lahko sčasoma zgodijo čustveni izpadi. Raziskave so pokazale, da se ljudje pri pasivnem komuniciranju pogosteje počutijo nemočne, depresivne in napete.
Asertivni pristop:
- jasno izraža svoje potrebe,
- spoštuje druge,
- daje prostor za kompromise,
- izboljša odnose,
- uporablja zdrave meje.
Agresivni pristop:
- drugim vsiljuje svoje potrebe,
- nespoštovanje ali ustrahovanje drugih,
- brezkompromisen,
- slabi odnose,
- krši meje.
O tem, kaj je asertivno in kaj agresivno, si ljudje niso vedno edini. Še več. Pogosto so prisotna tudi seksistična dvojna merila. Asertivno vedenje pri moških tako pogosto velja za odločem nastop, ki pritiče pravemu vodji. Pri ženskah pa je bolj verjetno, da bo asertivnost videna kot agresivnost in aroganca. Del družbe od žensk namreč še vedno pričakuje predvsem pasivno vlogo in veliko ponižnosti.
"Biti pasiven pomeni, da dovolite drugim, da odločajo namesto vas. Biti agresiven pomeni, da vi odločate namesto drugih. Asertivnost pa pomeni, da se odločate sami zase, in ob tem verjamete, da je to dovolj in da ste vi dovolj." - Edith Eva Eger
Povezeto po verywellmind, Inc in drugih virih.
Preberite si tudi:
- Kaj je osebnost: odgovor na večno vprašanje, kdo zares sem
- Kako se oblikuje naša samopodoba (in kako jo lahko še spremenimo)
- Mobing na delovnem mestu: dogaja se v sejnih sobah in garderobah hišnikov