Empatija in čustvena inteligenca: dve plati istega kovanca

5. 6. 2024 | Uredništvo
Deli
Empatija in čustvena inteligenca: dve plati istega kovanca (foto: profimedia)
profimedia

Imate v svojem življenju nekoga, naj bo prijatelja ali družinskega člana, ki vam vedno stoji ob strani, zna prisluhniti vašim težavam in poskrbi, da se počutite razumljeni? Srečno so tisti, ki imajo v svojem življenju vsaj enega takšnega, empatičnega človeka.

Empatijo in čustveno inteligenco imamo pogosto za sopomenki, čeprav gre za dve različni stvari. Obe sta povezani z razumevanjem in obvladovanjem čustev, vendar je med njima nekaj pomembnih razlik.

Empatija je sposobnost razumevanja in sočutenja čustev druge osebe. Vključuje ne le prepoznavanje čustev, ki jih doživlja nekdo drug, temveč tudi lastno doživljanje podobnega čustvenega odziva, kar predstvalja temelj smiselne človeške povezanosti.

Čustvena inteligenca pa je širši pojem, ki zajema sposobnost prepoznavanja, razumevanja in obvladovanja lastnih čustev ter sposobnost prepoznavanja, vplivanja in usmerjanja čustev drugih. Vključuje samozavedanje, samoregulacijo, motivacijo, socialno zavest in medosebne spretnosti.

Štiri komponente čustvene inteligence

Raziskovalci menijo, da obstajajo štiri različne ravni čustvene inteligence, vključno s čustvenim zaznavanjem, sposobnostjo utemeljevanja s pomočjo čustev, sposobnostjo razumevanja čustev in sposobnostjo obvladovanja čustev. 

1. Zaznavanje čustev

Prvi korak pri razumevanju čustev je njihovo natančno zaznavanje. V mnogih primerih to lahko vključuje razumevanje neverbalnih signalov, kot so govorica telesa in izrazi obraza.

2. Razmislek o čustvih

Naslednji korak vključuje uporabo čustev za spodbujanje razmišljanja in kognitivne dejavnosti. Čustva pomagajo določiti prednostne naloge, na katere smo pozorni in na katere se odzivamo; čustveno se odzivamo na stvari, ki pritegnejo našo pozornost.

3. Razumevanje čustev

Čustva, ki jih zaznavamo, imajo lahko zelo različne pomene. Ko nekdo izraža jezna čustva, si mora opazovalec razlagati vzrok jeze te osebe in kaj bi to lahko pomenilo.

Če se na primer vaš šef obnaša jezno, to lahko pomeni, da je nezadovoljen z vašim delom, lahko pa tudi zato, ker je zjutraj na poti v službo dobil kazen za prekoračitev hitrosti ali ker se je sprl s svojim partnerjem.

4. Obvladovanje čustev

Sposobnost učinkovitega obvladovanja čustev je ključni del čustvene inteligence in njena najvišja raven. Uravnavanje čustev in ustrezno odzivanje ter odzivanje na čustva drugih so namreč pomemben vidiki upravljanja čustev. 

Štiri veje tega modela so razporejene po kompleksnosti, pri čemer so osnovni procesi na nižjih ravneh, naprednejši procesi pa na višjih ravneh. Najnižje ravni na primer vključujejo zaznavanje in izražanje čustev, medtem ko višje ravni zahtevajo večjo zavestno vključenost in sposobnost uravnavanja čustev. 

Koristi čustvene inteligence

Čustveno inteligenco lahko v vsakdanjem življenju uporabljate na različne načine. Nekateri različni načini čustvene inteligence vključujejo: 

  • sposobnost sprejemanja kritike in odgovornosti 
  • sposobnost, da se po napaki premaknete naprej 
  • znati reči ne, kadar je to potrebno 
  • sposobnost deliti svoja čustva z drugimi 
  • sposobnost reševanja problemov na način, ki je primeren za vse. 
  • sočutje do drugih ljudi 
  • imeti odlične sposobnosti poslušanja 
  • vedeti, zakaj počnete stvari, ki jih počnete 
  • ne obsojati drugih 

Najpomembnejše koristi čustvene inteligence v življenju pa lahko sklenemo v naslednje tri poglavitne sklope.

Razmišljanje pred odzivanjem 

Čustveno inteligentni ljudje vedo, da so čustva lahko močna, vendar tudi začasna.

Ko pride do zelo nabitega čustvenega dogodka, kot je jeza na sodelavca, se čustveno inteligentni ljudje odzovejo tako, da si vzamejo nekaj časa, preden se odzovejo. Tako lahko vsi umirijo svoja čustva in racionalneje premislijo o vseh dejavnikih, ki spremljajo prepir. 

Večja samozavest 

Čustveno inteligentni ljudje ne znajo le dobro razmišljati o tem, kako se počutijo drugi ljudje, ampak znajo bolje razumeti tudi svoja lastna čustva.

Samozavedanje ljudem omogoča, da upoštevajo številne različne dejavnike, ki prispevajo k njihovim čustvom. 

Empatija do drugih 

Velik del čustvene inteligence je sposobnost razmišljanja in vživljanja v občutke drugih ljudi. To pogosto vključuje razmislek o tem, kako bi se odzvali, če bi se znašli v enakem položaju. 

Ljudje z visoko čustveno inteligenco so sposobni upoštevati stališča, izkušnje in čustva drugih ljudi ter te informacije uporabiti za razlago, zakaj se ljudje obnašajo tako, kot se obnašajo.

Empatija je sposobnost razumeti (in sočutiti) čustva drugih ljudi, videti stvari z njihovega zornega kota in si predstavljati sebe na njihovem mestu. Sposobnost empatije ljudem omogoča, da 'stopijo v čevlje drugega'.

Empatija pomeni, da si v trenutku, ko vidite, da druga oseba trpi (na primer ob izgubi ljubljene osebe), zmorete predstavljate, kako bi se vi počutili, če bi se vam zgodilo isto, in zato lahko občutite, kar čuti ta oseba.

Medtem ko so ljudje lahko dobro usklajeni s svojimi občutki in čustvi, je vživljanje v drugega nekoliko težje.

Ker empatija pomeni sposobnost videti stvari z vidika drugega človeka, vam bo pomagala, da se boste z osebo povezali na bolj osebni ravni. Z njeno pomočjo boste lažje razumeli prednosti in slabosti dotične osebe, pa tudi, kaj jo žuli.

Primer: Predstavljajte si, da imate težave z enim od zaposlenih. Namesto da bi bili razočarani ali jezni nanj (kar bo stvari le še poslabšalo), lahko pristopite k njemu na način, ki ga bo vrnil na pravo pot, ne da bi se katera koli stran počutila napadeno zaradi tega, kar sta kot posameznika.

Empatija in čustvena inteligenca

V bistvu sta empatija in čustvena inteligenca dve plati istega kovanca.

Medtem ko empatija zagotavlja sposobnost povezovanja z drugimi na čustveni ravni, nas čustvena inteligenca opremi z orodji za učinkovito upravljanje teh povezav.

Empatija in čustvena inteligenca skupaj ustvarjata močno sinergijo, ki spodbuja boljšo komunikacijo, razumevanje in odnose tako v zasebnem kot poklicnem življenju. Z razvijanjem teh lastnosti ne bogatimo le svojih izkušenj, temveč prispevamo tudi k bolj sočutni in empatični družbi kot celoti.

Preberite si tudi:

Novo na Metroplay: "Svojo otroško igro dajem na papir." | Hana Stupica in Urška Križnik Zupan