Kako je imeti starša z mejno osebnostno motnjo

Lahko so zelo odvisni, nestanovitni ali celo nasilni. Lahko imajo uradno diagnozo MOM (mejna osebnostna motnja) ali pa njihovi simptomi ostanejo nediagnosticirani.

Najprej je potrebno poudariti, da vsi ljudje z MOM ne postanejo disfunkcionalni starši. Številni ljudje z MOM imajo tudi darove, da so zelo intuitivni, strastni, empatični in ustvarjalni. Z zdravljenjem lahko nekdo, ki je imel MOM, še vedno doseže svoj potencial kot edinstveno nadarjen starš.

Ker pa vsi v življenju nimajo podpore in virov, ki so potrebni za rast in zdravljenje, bodo nekateri ljudje z MOM postali čustveno nezreli, nestanovitni in morda celo zlorabljajoči starši, ki bodo svojim otrokom (nehote) naredili hudo in dolgotrajno škodo.

"Ko živite s staršem z MOM, se vam lahko zdi, da je oblasten, vsiljiv in nadzorujoč. Z vami lahko ravna, kot da ste otrok, čeprav ste odrasli. Po drugi strani pa se lahko obnaša tako odvisno in potrebuje pomoč, da nikoli ne boste imeli občutka, da imate 'starša', na katerega se lahko zanesete. Namesto tega sta vlogi obrnjeni in vi morate biti odrasel, ki skrbi zanje," na Psychology Today pojasnjuje psihoterapevtka Imi Lo.

Podjetje, ki prodaja priljubljene počitniške hiške na Cresu, prekinilo molk

Življenje s staršem, ki ima MOM

Toksičen sram

Če živite s staršem z MOM, vas lahko nenehno obtožuje za stvari, ki jih niste storili, kar se kaže v nenadnih izbruhih besa in celo nasilja.

MOM ali mejna osebnostna motnja korenini v zgodnji travmi, zato lahko na videz benigni in že manjši dogodki sprožijo travmatično reakcijo. Ko se sproži, v bistvu ponovno podoživljajo svojo travmo in izgubijo sposobnost empatije. V teh trenutkih, ne glede na to, kako nerazumni so, vedno mislijo, da je njihov bes upravičen.

"V tistem trenutku je občutek ničvrednosti in sramu dejansko to, kar čutijo. Ker pa niso dovolj zreli, da bi te občutke obvladali in jih integrirali v svojo psiho na zdrav način, morajo te občutke 'prenesti' na vas in v vas. Začelo se je kot njihovo neupravičeno obtoževanje in zbujanje krivde, zdaj pa ste njihovo zlorabo vas morali vi ponotranjiti v svoji psihi in to postane toksičen sram, ki ga nosite s seboj."

Življenje s staršem z MOM vas pušča brez trdnih temeljev, na katerih bi lahko stali. V enem trenutku se počutite ljubljeni, v naslednjem trenutku pa ste deležni hladne distance ali napada.

Zaradi tega ste morda vse življenje domnevali, da delate nekaj narobe, ali pa, v najbolj skrajnem primeru, da je cel vaš obstoj napačen.

Past soodvisnosti

Zaradi hudega strahu pred zapuščenostjo se starš z MOM počuti ogroženega vsakič, ko morate rasti in izraziti svojo individualnost.

Ko se poskušate ločiti od takkšnega starša, tudi tako benigno, kot je to, da za nekaj dni odidete od doma in se družite s prijatelji, lahko starš doživi napad besa, zagrozi, da se bo samopoškodoval, ali pa nenadoma postane depresiven in nesposoben biti sam.

Ko poskušate vzpostaviti nov, zdrav intimen odnos z romantičnim partnerjem, lahko storijo vse, kar je v njihovi moči, da bi to preprečili - bodisi z očitno prepovedjo bodisi s prikritim neodobravanjem. Včasih so njihove nezavedne strategije subtilne, vendar vam vzbujajo občutke skrajne krivde, ker ste jih 'izdali' ali 'zapustili'.

Ker ste bili vse življenje ujeti v soodvisnem odnosu in ste morali postavljati potrebe drugih pred svoje, lahko ta odnosni vzorec prenesete v svoje odnose v odrasli dobi. Zato se pogosto znajdete v odnosih, v katerih izgubite sebe ali pa ste zlorabljeni in izkoriščani. Morda prestopate meje drugih, ne da bi to nameravali, ali pa dopuščate, da drugi kršijo vaše.

Identitetna zmeda

Včasih se starš z MOM obnaša, kot da ste le njegov podaljšek. Kadar koli poskušate nekaj narediti po svoje, se odzove kritično ali grozeče.

Oseba z MOM razmišlja črno-belo. Ko nekdo izrazi mnenje ali naredi nekaj, s čimer se ne strinja, ga hitro označi za 'izdajalca' ali 'sovražnika', kar vključuje tudi vas. Sčasoma ste se podzavestno naučili, da bi bilo najbolje, če bi se preprosto uklonili in se pretvarjali, da se z njimi strinjate.

Tako je žrtvovana kritična faza 'odraščanja', ki jo potrebujete, da se ustrezno uprete staršem in vzpostavite občutek svoje neodvisnosti.

Ko ste odraščali, vam ni bilo dovoljeno raziskovati svojih potreb, želja in strasti. Posledica tega je nerazvit jaz. Tudi kot odrasli ste zmedeni glede tega, kdo ste in kaj si želite, ter negotovi glede svojega mesta v svetu.

Zaradi pomanjkanja občutka lastne vrednosti ne boste mogli biti odločni v odnosih, pomanjkanje vizije in jasnosti pa lahko ovira vaš osebni in poklicni razvoj. Neredko se zgodi, da se otrok staršev z MOM na polovici svojega kariernega življenja zave, da pot, po kateri je hodil, ni njegova. Takrat spozna, da so njegovi starši ves čas živeli prek njega.

Zastala čustvena rast

Čeprav so starši z MOM zelo nemirni, se, ironično, morda bojijo konfliktov. Vse jemljejo osebno. Ko pride med vama celo do manjšega konflikta, se lahko počutijo osebno napadene in osramočene ter se odzovejo bodisi s pasivno agresivnostjo bodisi s protinapadom.

Vsakršni znaki razočaranja, prizadetosti in jeze, ki jih čuti njihov otrok, so zanje neznosni, saj globoko v sebi domnevajo, da so oni krivi za to. Kadarkoli ste zaradi nečesa vznemirjeni, tudi če to nima nobene zveze z njimi, lahko to takoj razumejo kot kritiko na svoj račun, te občutke pa morajo takoj zatreti.

Da bi bilo še huje, lahko starš z MOM želi tujcem prikazati 'popolno' podobo družine, nato pa k temu sili tudi otroka. Vsi drugi ljudje so videli le njihov očarljiv in ljubeči obraz, vi pa ste ostali brezupno izgubljeni v svetu, kjer nihče ne razume tesnobe staršev z MOM.

Ker vam nikoli ni bilo dovoljeno imeti pristna čustva, kaj šele jih izražati, ste se jih naučili zanikati. Zaradi tega lahko zdaj trpite za sindromom, imenovanim aleksitimija, ko ne najdete besed za svoja notranja stanja ali pa se počutite prazne in otrple ter ločene od svojega telesa in duše. To pomanjkanje sposobnosti stika s seboj vam bo preprečilo, da bi živeli polno in izpolnjujoče življenje ter gradili pristne odnose.

Okrevanje in ozdravitev sta mogoči

Študije o MOM v družinah kažejo, da je verjetnost, da bo nekoč tudi otroku starša z MOM postavljena diagnoza MOM, znatno povečana.

"Vendar dejstvo, da imate starša z MOM, še ne pomeni, da boste razvili enake disfunkcionalne lastnosti kot vaš starš," pomirja psihoterapevtka Imi Lo.

Pogosto se zgodi, da otrok starša z MOM kompenzira primankljaje svojega starša in postane izjemno sočuten, zrel in kompetenten. Te prednosti so se morda rodile v neugodnih okoliščinah, vendar lahko postanejo tudi darovi, ki vas bodo na koncu rešili.

Samo zato, ker ste biološko povezani s to družino, še ne pomeni, da vam je namenjena enaka usoda.

Ne pozabite, da niste odgovorni za razpoloženje in odzive svojih staršev, za njihova razočaranja v življenju ali za njihove težave v odnosih. Nikoli ne bi smela biti vaša naloga, da jih poskušate ozdraviti, osvoboditi ali rešiti iz njihove bede.

Vaši starši se morda nikoli ne bodo spremenili, vi pa lahko postavite boljše meje. Ne smete imeti občutka, da morate ves čas zadovoljevati njihove potrebe. Kadar se začnete počutiti kot čustvena 'boksarska vreča', se umaknite. Ko morate reči ne, to tudi storite. Morda bo nekaj časa neprijetno, potem pa boste sčasoma veseli, da ste storili to, kar je bilo sicer težko, a potrebno.

Krivica, ki se je zgodila, se vam bo morda zdela neznosna. Ne glede na to, ali lahko svoje nezadovoljstvo do njih neposredno izrazite njimi ali ne, ste lahko iskreni vsaj do sebe. Zdravilno je, če svojo zgodbo poveste v prisotnosti razsvetljenega drugega, na primer terapevta.

Če ste izgubili stik s svojo avtentično strastjo in izkustvi pristnega veselja, začnite z majhnimi eksperimenti, pri katerih vsak dan preizkusite eno novo stvar. Preverite, ali si lahko ponudite brezpogojno ljubezen, ki je nikoli niste imeli, in se resnično zavedajte, da je vaš obstoj veljaven sam po sebi; življenje je 'biti' in ne 'delati'.

Morda se boste morali odvaditi številnih nezdravih vzorcev ter naučiti svoje telo in um, da je varno, če se izražate pristno in svobodno. Kar je bilo nekoč ogrožajoče, ni več tu in ljudje, ki vas ljubijo in jim je mar za vas, zdaj želijo slišati vašo resnico.

Če ste večino življenja na račun svoje sreče zadovoljevali potrebe staršev, je čas, da si povrnete življenje zase. Niste povzročili njihove motnje, niti je ne morete obvladovati namesto njih. Naredili ste vse, kar ste lahko, da bi preživeli.

Obrnite hrbet zlorabi in se odpravite proti svobodi.

Odvrzite breme sramu in si povrnite svoje življenje.

Dvignite se kot feniks, verjamem, da vam to lahko uspe.

Imi Lo, psihoterapevtka, svetovalka in avtorica, je gostujoča kolumnistka na Psychology Today, kjer piše v rubriki Življenje s čustveno intenzivnostjo

Preberite si tudi: