Zakaj katoliška cerkev že 800 let vztraja pri celibatu duhovnikov, in ali bi morali duhovniki imeti izbiro? V oddaji Marcel je bil gost pater Karel Gržan, ki je odgovoril na vprašanje.
Karel Gržan je odgovoril: "S celibatom cerkev najlažje upravlja z duhovniki, z moškimi. Že Kelti so rekli, Bog je dal moškemu moč in meč, ženski pa srce in intuicijo. Če imaš ob sebi osebo, ki ima intuicijo, potem je vprašanje, če boš tako neomajno in brezpogojno poslušal ti. 'svetega duha', ki prihaja po instituciji, ali pa boš poslušal tudi 'svetega duha', ki prihaja po navdihu ženske. To je lahko nasprotje.
Celibat je običaj, navada, kar pa je problematično, saj cerkveni zakonik oziroma kanonsko pravo v 24. členu pravi, da nihče nima pravice uvajati običajev, ki so v nasprotju z božjim pravnim redom – to je naravnim pravnim redom. Če Bog ne povezuje celibata z duhovnim poklicem, se postavi vprašanje, ali ima kdorkoli pravico to postaviti kot obveznost, ne kot izbiro.
- Preberite si še: Problem duhovnikov, ki zlorabljajo otroke, je v tem, da gre za zavrto spolno energijo, ki je niso sposobni dvigniti na duhovno raven (Marjan Ogorevc)
Če celibat zmoreš poosebiti, ni slaba izbira. Včasih se sprašujem, ali bi se upal toliko izpostavljati, če ne bi bil v celibatu? Ko imaš družino, pogosto večkrat premisliš, ali se boš izpostavil ali ne. V tem kontekstu je celibat oblika svobode. Problem pa nastane, če ti ne pomagajo poosebiti celibata.
Cerkev bi lahko celibat odpravila. Papež ga je skušal na nek način že odpraviti, ko je hotel, da bi lahko bili posvečeni tudi preizkušeni možje, ampak je hierarhija potem temu nasprotovala.
Odprava celibata bi lahko osvežila cerkev.
Imeli bi dva navdiha; predstojniški in ženski. Bog pa ne povezuje celibata z duhovniškim poklicem. Na začetku so bili duhovniki poročeni. Nekdo zmore živeti v samskoti, nekdo pa tega ne zmore. Če nekdo tega ne zmore in gre v smer, ki ni legalna, je tukaj vprašanje, ali ni to greh institucije, ker je trejala od človeka nekaj, kar Bog ne terja?
Nekateri zelo težko živijo samskost, nekatere pa to celo izkrivi. To seveda velja tudi za neduhovnike. Tudi sam se sprašujem, zakaj cerkev še vedno potrebuje to orodje, ko pa duhovnih poklicev manjka.
Poznam kar nekaj možakarjev, ki bi bili odlični duhovniki, ampak so toliko pošteni do sebe, da vedo, da samskosti ne bi mogli živeti, ne želijo pa živeti dvojnega življenja. Pravično bi bilo s strani institucije, da odpre vrata tudi tej možnosti.
Duhovnikova komunikacija z Bogom zaradi tega ne bi bila prav nič slabša, morda celo bolj celovita in kompleksna. Duhovnik bi lahko nagovarjal Boga v celosti - tudi z navdihom ženske.
Duhovnik, ki ni v celibatu, lažje diha v svoji pristnosti, v svojem duhovnem poslanstvu.
Da se sicer poosebiti celibat. Nas pa v to niso uvedli, sam se moraš truditi, da poosebiš celibat. Nekaterim to ne uspe. Kdo je potem tukaj kriv? Ta, ki mu ne uspe, ali dejansko instituacija, ki mu ne pomaga in od njega nekaj zahteva, kar Bog ne zahteva?
Žgoči primeri bi cerkvi morali dati misliti. Odprava celibata bi bila samo korak naprej. Cerkev bi samo bolj zadihala z izbiro. Pedofilija je na splošno ogromen problem povsod, v duhovniških vrstah pa bi morala biti nična toleranca. Vsiljen celibat lahko duhovnika tudi izkrivi.
Človek pa nima samo duhovne razsežnosti, kjer lahko doživi božjo potešitev. Človek ima tudi srce in telo. Človek je celovito bitje, zato ni tako enostavno vse osredotočiti samo na duhovno. Kaj pa telo? In kaj srce?"
POGLEJTE SI FILM S PATROM KARLOM GRŽANOM:
Video si lahko ogledate tudi na YOUTUBU Sensa Slovenija.