Uporaba "tihe maše" kot oblike kaznovanja je zloraba. Pravzaprav je kaznovanje partnerja na kakršen koli način zloraba. Kaznovanje ne bi smelo biti del partnerskega odnosa.
Če je vaš partner naredil nekaj, kar vas je razburilo, je vaša dolžnost, da se o tem pogovorite. Če tega ne zmorete, je vaša naloga, da delate na sebi in to spremenite, saj je odprta komunikacija in sposobnost izražanja svojih občutkov osnova vsakega zdravega odnosa.
Ni torej normalno in sprejemljivo, da vaš partner plača za svoja dejanja ali da ga na kakršen koli način želite "disciplinirati" (in obratno). Če vas je partner prizadel, se o tem pogovorita kot zreli odrasli osebi.
Ne tako, da partnerja ignorirate, ne tako, da ga omejujete, ne tako, da ga napadate in niti ne tako, da mu "odvzamete" spoštovanje, pozornost, materialne dobrine ali morda celo otroke. V razmerju ne obstaja nobena okoliščina, ki bi vam dala zeleno luč za čustveno zlorabo partnerja; tudi če je situacija v odnosu zelo slaba, je vaša naloga, da to rešite - tudi z odmikom, če je to edina rešitev.
Tudi če odmislimo ekstremne situacije, boste po iskrenem razmisleku spoznali, da takšne oblike zlorabe in manipulacije uporabljamo v vsakodnevnih situacijah. Kako se odzovete, ko se partner ne javi na telefon ali če s prijatelji ostane dlje, kot je bilo načrtovano?
Nič ni narobe, če vas taka dejanja zmotijo, ključno pa je, kako se nanje odzovete. Prepoznajte svoje vedenje in ukrepajte. Le tako lahko sebi in partnerju omogočite resnično ljubeč, predan, iskren, intimen odnos.
Prirejeno po: instagram.com/lalalaletmeexplain
- Preberite si še: Ženska si v razmerju ne želi FANTKA in moški ne želi MAME
Novo na Metroplay: O duhovnih praksah v psihoterapiji | Prof. dr. Borut Škodlar
