Posledica materine čustvene nezrelosti je psihološka poroka med njo in sinom, ki postane njen nadomestni partner in skrbi za njene čustvene potrebe. Ko tak moški odraste, nosi v sebi globoke čustvene rane in pogosto razvije nerealno predstavo o tem, kaj partnerski odnosi so, predvsem pa ima težave s tem, da se zaveže eni ženski.
Moški, zlit z materjo, čuti smrtno grozo pred tem, da bi se zavezal odnosu. Ženska, ki ga ljubi, je pogosto razočarana, ker bo v procesu dvorjenja prišel le do določene točke, nato pa obstal. Na začetku zveze je bil njen moški nadvse vznemirljiv, pozoren in obziren..., nato pa je odnos nenadoma izgubil ves naboj. Moški se umakne brez razlage in pojasnila. Noče se resno vezati!
Z vidika moškega po drugi strani ne gre za to, da se noče zavezati, ampak za to, da tega preprosto ne zmore. Spomin na odnos z materjo je globoko vtisnjen v nezavedno kot vzorec, ki nadzoruje njegovo vedenje, in ne dovoli, da bi postalo "resno" še s katero drugo žensko.
Med materjo, ki ima sina zelo rada, in materjo, ki sina postavlja v središče svojega užitka in zanimanja, s čimer skuša zapolniti praznino v sebi, obstaja velikanska razlika.
Vzorci, ki smo jih v odnosih ponotranjili v otroštvu, se aktivirajo v odnosih, ki jim imamo kot odrasli. Ta ugotovitev je ključna za razumevanje, zakaj se moški, ki je bil v otroštvu v nezdravem odnosu z mamo, vede tako, kot se vede.
Moški si lahko domišlja, da hrepeni po "popolni ženski", a vsakič, ko jo najde, se ona spremeni v "nepopolno", zato izgubi zanimanje zanjo in si želi drugo, novo žensko, ob kateri bo znova lahko sanjaril o njeni popolnosti. Vzorec se pogosto ponavlja: iskanje popolne partnerke, idealizacija "nove" ženske, spopadanje z razočaranjem, konflikt z zavezanostjo, iskanje nove partnerice in tako v krogu naprej.
Vzorec, ki se ponavlja, je odraz in posledica zgodbe o njegovem odnosu z materjo. Idealiziral jo je in zdela se mu je vznemirljivo posebna. Obenem je čutil krivdo in jezo ter si želel zbežati proč od nje. Ker mu teh čustev mati ni dovolila izraziti, se jih je naučil potlačiti. Vsa "pozabljena" čustva - krivda, jeza, želja po odmiku - privrejo iz nezavednega na plano, ko se kot odrasel moški preveč približa kakšni ženski.
Zlitosti z materjo si ni izbral sam. V to ga je prislila pomembna okoliščina, saj je bil kot majhen fantek prepuščen zahtevni materi z veliko potrebami. Kljub vznemirjenju in užitku se tudi sin na neki ravni zaveda, da zatira svojo samostojnost in neodvisnost.
Jezo in razočaranje, ki ju je takrat zadrževal, zdaj projecira na partnerico, zanimanje zanjo pa zmanjšuje nezavedno izogibanje preveliki bližini. To ga vodi v razdvojenost. Če se nič ne spremeni, ne bo nikoli sposoben doživeti ponosa moškega, ki se sam odloča zase, je mož svoji ženi in oče otrokom.
Iz knjige Poročen Z MAMO, Dr. Kenneth M. Adams in Alexander P. Morgan, založba Pivec
Toplo priporočamo knjigo v branje.
Preberite si še:
- ODPRTE ZVEZE: Želja po svobodi ali strah pred bolečino? (odgovarja Aleš Ernst)
- Matej Škufca: Partnerski odnos zahteva DELO NA SEBI!
- Čustveni incest in zakaj nekdo postane ženskar?