Verjetno so vas, ko ste se poskusili lotiti nečesa novega ali ste se pripravljali na veliko spremembo, prevzeli strahovi in skrbi. Morda se vam zdi, da vam takrat ne preostane drugega, kot da se prepustite toku čustev, ki so del velikih sprememb ali novih začetkov, vendar se motite.
Dale Carnegie, guru samopomoči, je pripravil strategijo, ki jo je poimenoval »čarobna formula za opuščanje zaskrbljenosti«. To je umirjen, nepristranski postopek, v katerem premagamo skrbi in občutimo spokojnost.
Z naprednim načrtovanjem se lahko naučimo, kako nadzorovati val čustev, ki nas preplavijo, in napredovati umirjeno ter prizemljeno. V naslednji vaji se bomo naučili, kako se spopasti z zaskrbljenostjo.
Prvi korak: preučite problem
Carnegiejeva čarobna formula se začne tako, da preučite problem nekoliko bolj nenavezano, kot ste o njem razmišljali do zdaj. Prvi korak je, da problem preučite neustrašno in iskreno.
Začnite tako, da zapišete vse svoje skrbi, tudi če se vam zdijo zelo osebne. Zapišite čisto vse. Nato zapišite vse, kar vam v tem trenutku zamegljuje um. Namen tega ni zgolj to, da um izpraznite vseh skrbi, ampak da zapišete najhujše scenarije. Pri vsaki skrbi se vprašajte tole: »Kaj je najhujše, kar se lahko zgodi?«
Na primer:
Skrbi me, da me bodo odpustili iz sedanje službe, če bom sledil/a svoji strasti, ker me ne bodo podpirali, da se s tem ukvarjam zunaj delovnega časa.
Drugi korak: sprejmite najhujši možni izid
Potem ko ste zapisali vse svoje skrbi in najhujše možne izide, v naslednjem koraku sprejmite, da se bo morda zgodilo prav to. Najhujši možen scenarij moramo sprejeti zato, da se lahko sprostimo. Ko smo v primežu strahu, se ne moremo osredotočiti. Ne moremo se samozavestno odločati. Ne moremo uvideti prave narave bitke, ki nas čaka.
Dobra novica pa je tale: takoj ko se nehamo upirati scenarijem, ki se jih bojimo, se začnemo sproščati. Osredotočati se začnemo na reševanje težav in se hitreje premikati proti uresničitvi svojega pomenljivega poslanstva.
V prejšnjem primeru je bil najhujši možen izid izguba službe. Takole jo lahko sprejmemo.
Skrbi me, da bom izgubil/a službo. Če se bo to zgodilo, vem, da so prosta delovna mesta na voljo pri drugem podjetju. Svoj profil na LinkedInu lahko uporabim za povezovanje z ljudmi, ki delujejo na istem področju. Če to ne bo delovalo, lahko stopim v stik z nekdanjimi sošolci, ki morda vedo za kakšno poslovno priložnost, ki bi mi bila všeč. Ne glede na to, kaj se bo zgodilo, lahko začnem iskati novo službo … morda celo takšno, ki si jo še bolj želim.
Tretji korak: pomanjšajte problem
V zadnjem delu te vaje si moramo vzeti čas in ugotoviti, kako lahko izboljšamo najhujši možen izid. To se morda zdi nepotrebno, ker smo že sprejeli najhujše, kar se lahko zgodi, ampak pri tem koraku se zgodi nekaj čarobnega. Pri njem po besedah Carnegieja »pomanjšamo problem«.
Osredotočimo se na prihodnost, nehamo razmišljati o tem, »kaj se bo zgodilo, če …«, in se otresemo krivde ter občutka sramu. V tem koraku se morate zgolj vprašati: Kako lahko omilim te posledice?
Nadaljujmo s primerom izgube službe. Če izgubim službo, ne bom mogel/la plačati položnic. Vendar pa bi občutil/a veliko manj stresa, če bi imel/a dovolj prihrankov za šestmesečno plačilo stroškov. Vsak mesec bom začel/a dajati denar na stran, dokler ne bom prihranil/a dovolj, da bom šest mesecev lahko plačeval/a stroške, tudi če izgubim službo. Nato se bom dogovoril/a za sestanek s finančnim svetovalcem in ga povprašal/a, kako lahko za ta denar dobim kar najboljše obresti.
Vzemite si dovolj časa, da predelate vsak problem in najhujši možen izid, ki ste ga sprejeli. Zapišite, kako lahko izboljšate vsako situacijo in omilite njene posledice.
Povzeto po knjigi Kako doseči veličino
Preberite tudi:
Novo na Metroplay: O duhovnih praksah v psihoterapiji | Prof. dr. Borut Škodlar
