Če imate specifično fobijo, vas močno skrbi specifična situacija, na primer nevihta ali žuželke. Pri pantofobiji pa vas je lahko strah veliko tega.
V kliničnem smislu se izraz pantofobija praktično ne uporablja več. Namesto tega običajno govorimo o generalizirani anksiozni motnji ali panični motnji.
Stoletja je beseda pantofobija opisovala tesnobo, ki je bila vztrajna in jo je bilo težko nadzorovati. V znanstveni literaturi 18. stoletja se je pantofobija nanašala na panični odziv, ki je vključeval:
- skrajno zaskrbljenost,
- nenaden strah ali grozo,
- fizično bolečino,
- bledica obraza,
- hitro bitje srca,
- in napetost v telesu.
Tako kot pri drugih fobijah so specifični strahovi nesorazmerni z dejansko nevarnostjo, ki jo predstavlja situacija. Lahko si na primer predstavljate zelo malo verjetne možnosti in se jih bojite večkrat čez dan.
Ko bližnji zapustijo hišo, si morda živo predstavljate vse grozne dogodke, ki bi jih lahko doleteli. Te skrbi vas lahko začnejo tako preplavljati, da se ne morete osredotočiti na svoje vsakodnevne naloge in dejavnosti.
Življenje s tako močno tesnobo lahko močno obremeni vaše telo, duševno zdravje, odnose in kariero.
Ko strah prerase v anksioznost
Občasna tesnoba je značilna za večino ljudi.
Anksioznost lahko občasno naraste tudi pri tistih, ki običajno ne čutijo tesnobe - še posebej, če se vam zgodi kaj težkega, na primer izguba službe ali huda bolezen.
Drugače pa je, če imate anksiozno motnjo. Pri anksiozni motnji tesnoba vztraja tudi po tem, ko prvotni sprožilec ali stresor izgine ali je odpravljen.
Tesnoba, ki jo občutimo pri anksioznih motnjah, ni le neprijetna, temveč lahko povsem okrni vaše življenje.
Je normalno, da čutimo vsak dan strah?
Vsakdo se včasih ustraši - strah je varnostni sistem možganov, ki nas opozarja na možnost nevarnosti. Duševni in telesni simptomi, ki jih občutite, ko začutite nevarnost, so znani kot odziv 'boj ali beg' in so način, kako nas telo varuje pred potencialno življenjsko nevarnimi situacijami.
Včasih pa se lahko ta varnostni sistem nekoliko pokvari in lahko začutite te duševne in telesne simptome strahu (ali tesnobe) kot odziv na vsakodnevne stresne dejavnike, kot je bližajoči se izpit, ali celo takrat, ko ni razloga za stres.
Kako lahko ugotovite, ali so vaši možgani postali preveč zagnani pri zagotavljanju varnosti? Najboljši sodnik za to ste vi sami.
Vprašajte se, ali vam občutek strahu preprečuje, da bi počeli stvari, ki si jih želite, na primer sprejemali nove izzive, ali pa moti vašo vsakodnevno rutino. Pomislite tudi, kako se tesnoba odraža na vašem telesu. Če pogosto opažate telesne simptome strahu, kot so povišan srčni utrip, potenje ali nervozen želodec, je to lahko znak, da je strah za vas postal težava.
Zakaj vas je ves čas strah?
Intenziven ali pogost strah, ki ovira vaše vsakdanje življenje, je lahko znak nekaj različnih duševnih motenj, kot so:
- fobije (kot sta agorafobija in arahnofobija)
- socialna anksioznost
- panična motnja
- generalizirana anksiozna motnja
- posttravmatska stresna motnja
- obsesivno-kompulzivna motnja
Glede na druge simptome se lahko soočate z eno od teh vrst anksioznosti ali s čim povsem drugim. Pogovor s strokovnjakom za duševno zdravje je najboljši način, da z največ gotovosti ugotovite, kaj povzroča vaše simptome in kako to ustrezno nasloviti.
Vzroki za nastanek anksioznih motenj
Raziskovalci niso povsem prepričani, kaj pri ljudeh povzroči nastanek fobije ali anksiozne motnje, so pa na sled prišli delu dejavnikov tveganja:
- Pomembno vlogo ima družinska anamneza. Tveganje za anksiozno motnjo ali fobijo je v nekaterih družinah povečano, pa naj si bo to zaradi genskih predispozicij (kar ni povsem dokazano) ali prenosa travmatskih vsebin in s tem vzorcev odzivanja.
- Pri ženskah se anksiozne motnje pojavljajo pogostej kot pri moških.
- Travme iz otroštva in zlorabe v otroštvu povečujejo tveganje za razvoj anksiozne motnje ali fobije.
Raziskovalci menijo, da k tveganju prispevajo tudi drugi okoljski in ekonomski dejavniki, a bo za potrditev njihovih domnev potrebnih več raziskav.
Kako naj se ne bojimo več vsega?
Kaj lahko ljudje z vseprisotno tesnobo storijo, da se znebijo krča svojih strahov?
Redna telesna aktivnost
Gibanje telesa lahko pomaga ublažiti nekatere fizične simptome tesnobe. Da bi začutili dobrodejne učinke telesnega gibanja, vam za to ni potrebno ure in ure preživeti v telovadnicah. Že kratek sprehod v naravi lahko močno izboljša vaše duševno stanje, vadba joge pa je prav tako visoko na mestu naših priporočil.
Tehnike sproščanja
Medtem ko lahko telesna aktivnost pomaga preprečiti napade tesnobe, pa tehnike sproščanja pomagajo, da se v danem trenutku umirimo in preprečimo, da bi tesnoba ušla izpod nadzora. Ste pripravljeni preveriti nekaj sprostitvenih tehnik? Preizkusite vaje čuječnosti, meditacije, dihalne vaje in vaje prizemljitve.
Svoje strahove zapišite
Ko mobilizacija čutov ni dovolj, da bi ustavili podivjan tok misli, poskusite svoje skrbi zapisati. Če vse to napišete na papir, ima to lahko katarzični učinek, tudi če tega za seboj nikoli več ne preberete.
Terapija
Strokovnjaki za duševno zdravje vam bodo znali pomagati tudi s svojimi ekspertizami. Najbolj trdovratne anksiozne motnje je mogoče blažiti z nekaterimi zdravili, a je naslavljanje vzrokov strahov lahko na dolgi rok še učinkovitejše.
Pri odpravljanju strahov in tesnobe pomaga kognitivno vedenjska terapija, s pomočjo kaere boste prepoznali in spremenili nezdrave miselne vzorce, ki prispevajo k vašim simptomom. Pomagajo pa tudi druge vrste psihoterapij in terapevtskih tehnik, med katerimi je v zadnjih nekaj letih precej opevana terapija desenzibilizacije in predelave (spominov na minulo travmo) z očesnimi gibi (EMDR).
Preberite si tudi:
- 5 moči, ki jih imajo ljudje z anksioznimi motnjami
- 15 kognitivnih distorzij, ki so krive za negativno razmišljanje
- Kako je obsesivno-kompulzivna osebnostna motnja videti v praksi