Gozdno kopanje: Gozd v trenutku prenese človeka v občutek enosti z vsem

Skozi sprehod po gozdu se počasi naseljujemo vase, v večni del sebe. Med ljudmi nam je potem laže. Naši ritmi so ritmi narave. Ko se počasi sprehajamo skozi gozd ter ga opazujemo, poslušamo, vohamo, okušamo in otipamo, svoje ritme uskladimo z naravo. 

Gozdno kopanje: Gozd v trenutku prenese človeka v občutek enosti z vsem (foto: shutterstock) shutterstock
16. 10. 2021

Kot da se takrat, ko smo v njem dlje časa, naše telo in duša razprostreta po vseh krošnjah, deblih, koreninah, po črni prsti, kot da se igrata z vetrom in žarki, ki so dovolj predrzni, da pokukajo skozi krošnje in posvetijo na dragocene gozdne cvetice. Gozd nam daje mir. In hrano. In kisik. Vonjamo ga pristnega in v njem lahko najdemo sebe.

Skozi sprehod po gozdu se počasi naseljujemo vase, v večni del sebe. Med ljudmi nam je potem laže,” mi reče Jakob Šubic, univ. dipl. inž. gozd., geomant. Je ustanovitelj Gozdnih šol, ki jih je skupaj s somišljeniki vodil po vrtcih in šolah, danes pa skozi triurni sprehod po gozdu vodi delavnice o tem, kako priti do miru v sebi in svoji okolici. S kratkimi pogovori usmerja ljudi k celostnemu dojemanju sebe in gozda. Gozd ga uči hoditi skozi življenje in prisluhniti vsakemu trenutku, prostoru in bitju posebej. “Gozd je paleta frekvenc, od najbolj trdnih do večnega Absoluta. Vmes so plasti modrosti, čustev, lahko jim rečemo gozdna bitja. V ljudskih pripovedih so se ohranila kot vile, palčki, škrati ... Enake plasti so v človeku, gozd nam je opora pri ozaveščanju nevidnih plasti sebe,” pravi Jakob in doda: “Gozd v trenutku prenese človeka iz občutka ločenosti v občutek enosti z vsem. To je ljubezen.” Tako preprosto. Tako hitro. Brez pričakovanj in tako rekoč zastonj nam gozd daje vse. Občutek miru, ljubezni. Do tega spoznanja pa ni prišel le Jakob, temveč so to ugotovili tudi znanstveniki s poglobljenimi študijami. Dr. Qing Li, avtor čudovite knjige Z gozdom do sreče in zdravja, opremljene s fotografijami, ki nas v trenutku prenesejo v gozdne oaze, je skupaj z drugimi znanstveniki in študenti preučeval, zakaj čas, preživet v gozdu, izboljša naše razpoloženje, nam vrne energijo in vitalnost, nas poživi in pomladi. Ugotovil je, da smo ljudje tako rekoč programirani za povezovanje z naravnim svetom. “Kadar smo v njem, se nam zdravje izboljša, kadar smo od njega ločeni, se nam poslabša,” pravi na osnovi svojih raziskav. “Naši ritmi so ritmi narave. Ko se počasi sprehajamo skozi gozd ter ga opazujemo, poslušamo, vohamo, okušamo in otipamo, svoje ritme uskladimo z naravo. Ko sredi gozda uporabimo čutila, premostimo vrzel med seboj in naravnim svetom. In ko smo v harmoniji z naravo, po­časi okrevamo. Naš živčni sistem si opomore, naše telo in um spet po­sta­neta takšna, kakršna morata biti. Ko smo z naravo usklajeni, se počutimo poživljeni in okrepčani. Tudi če nismo prehodili dolge poti, a smo se povezali z naravo, nas je gozdno do­življanje odpeljalo vse do doma, do na­šega pravega jaza,” pojasni dr. Qing Li.

Gozdno kopanje

“Umetnost gozdnega kopanja je umet­nost povezovanja z naravo z vsemi čuti,” pravi dr. Quing Li. Tako kot v jezero ali morje s seboj ne vzamemo telefona, ga tudi pred gozdnim kopanjem pustimo v avtomobilu ali doma. “V gozdu se boste počasi in brezciljno sprehajali, zato pri sebi ne potrebujete nobene naprave,” pravi dr. Quing Li in doda: “Med razmišljanjem o sebi in dejavnostih, s katerimi se radi sproščate v gozdu, se vam bo odprla pot do njegove zdravilne moči. Če boste preveč hiteli, se lahko izgubite!” Nekaj podobnega pravi Jakob Šubic: “V miru se zgodi vse, v miru zrastejo tudi 30-metrska drevesa. Gozd nas uči ustaviti se in prisluhniti. Bukev, na primer, raste 500 let.”

Dr. Quing Li opisuje začetek gozdnega kopanja takole: “Prisluhnite telesu in pustite, da vas vodi. Vzemite si čas. Ni pomembno, da kam pridete. Tu ste zato, da vsrkavate zvoke, vonjave in prizore narave ter se odprete gozdu.
Ključ do moči gozda se skriva v naših petih čutih. Pustite naravi, da vam prodre skozi ušesa, oči, nos, usta, dlani in stopala.

Uporabite vseh pet čutov:

- prisluhnite ptičjemu petju in šelestenju listja v rahlem vetru,
- opazujte različne odtenke zelene in sončne žarke, ki se prebijajo med vejami,

- vdihnite vonjave gozda in uživajte v naravni aromaterapiji s fitoncidi,
- okusite svežino zraka in si napolnite pljuča,
- položite dlani na drevesno deblo, potopite prste v potok, lezite na tla,
- vpijte okus gozda ter se sprostite ob občutku radosti in spokojnosti; to je vaš šesti čut – stanje uma. Zdaj ste povezani z naravo. Prečkali ste most do sreče.”

Učinki gozdnega kopanja

Na Japonskem so gozdno kopanje začeli uvajati leta 1982. Odkrili so presenetljive lastnosti gozda, ki v zelo kratkem času odpravijo posledice stresa. V dveh urah se boste odklopili od tehnologije in upočasnili ritem vsakdanjega življenja. Ostali boste v sedanjem trenutku, si znižali raven stresa in se sprostili. Ko se z vsemi petimi čuti povežete z naravo, začnejo na vas vplivati vse koristi naravnega sveta. Danes imamo že kopico podatkov in dokazov, da lahko gozdno kopanje v pičlih dveh urah:
- zniža krvni tlak in povečuje variabilnost srčnega utripa,
- izboljša zdravje srca in ožilja ter presnove,
-  zniža raven sladkorja v krvi,
-  izboljša osredotočenost in spomin,
- zmanjšuje raven stresnih hormonov kortizola in adrenalina,
- zavira delovanje simpatičnega živčevja oziroma sistema za boj ali beg,
- spodbuja delovanje parasimpatičnega živčevja oziroma sistema za počitek in okrevanje,
-  odganja nespečnost,
- lajša depresijo,
- izboljšuje razpoloženje,
- zviša bolečinski prag,
- zviša raven energije,
- okrepi imunski sistem s povečevanjem števila naravnih celic ubijalk (NK-celic),
- poveča proizvodnjo beljakovin s protirakavim delovanjem,
- pomaga pri hujšanju.

​Gozd deluje v harmoniji z nami z našo prirojeno sposobnostjo zdravljenja

Že dvourno bivanje v gozdu ima na naše telo toliko pozitivnih učinkov (od znižanja krvnega tlaka in stresnih hormonov ter depresije do okrepljenega imunskega sistema), da bi bilo pametno, da bi si vsakodnevni obisk gozda predpisali kar sami. Naslednji podatek o učinkih gozda še bolj navduši: dr. Quing Li je s skupino raziskovalcev odkril in potrdil, da že čuječ izlet v gozd enkrat na mesec zadošča za vzdrževanje visoke dejavnosti naravnih celic ubijalk. “Te raziskave kažejo, da imajo gozdovi morda protirakav učinek, saj krepijo dejavnosti naravnih celic ubijalk,” ugotavlja avtor knjige Z gozdom do sreče in zdravja, ki je hkrati raziskoval, zakaj imajo drevesa tako močan zdravilni in pomirjujoč učinek. Odgovor je našel v fitoncidih – naravnih rastlinskih oljih, ki jih drevesa uporabljajo za obrambo. “Drevesa sproščajo fitoncide, da se branijo pred bakterijami, mrčesom in glivami. Poleg tega fitoncidi pomagajo drevesom pri sporazumevanju; njihova koncentracija v zraku pa je odvisna od temperature in drugih sprememb, ki se dogajajo čez leto,” razlaga dr. Quing Li in ugotavlja, da največ fitoncidov proizvedejo zimzelena drevesa, kot so borovci, cedre, jelke in drugi iglavci. Z raziskavami pa je ugotovil še nekaj: človeške naravne celice ubijalke je za pet do sedem dni inkubiral s fitocidi (uporabil je eterična olja, pridobljena iz listov japonske paciprese, cedre, ciprese, alfa-pinen, 1,8-cineol in D-limonen). Po pet- do sedemdnevni inkubaciji se je dejavnost NK-celic okrepila, povečala pa se je tudi raven protirakavih beljakovin perforina, grancima A in granulizina. Delovanje eteričnih olj iz gozda je dr. Quing Li proučeval dalje in ugotovil, da se je ob izpostavitvi zgoraj omenjenim eteričnim oljem raven stresnih hormonov pri proučevani skupini občutno zmanjšala, dolžina spanca se je povečala, raven napetosti/anksioznosti/jeze/sovražnosti/utrujenosti in zmedenosti se je zmanjšala. Študija, ki so jo opravili na Oddelku za psihiatrijo Univerzi Mie na Japonskem, je celo pokazala, da pri bolnikih z motnjami v duševnem zdravju vonj fitoncida D-limonen po agrumih učinkoviteje izboljšuje razpoloženje in čustveno počutje kot antidepresivi.

Vam je v gozdu nelagodno? Poskusite počasi ali gozd doživite vodeno

Pa vendar, kljub vsej blagodejnosti, ki nam jo ponuja gozd, nekaterim ljudem v njem ni prijetno ‒ nelagodno jim je, koga je celo strah. Jakob Šubic svetuje: “Ljudem, ki se v gozdu ne počutijo dobro, predlagam počasnost, morda sedenje na travniku in postopen prehod v gozd, morda v enem letu.” V pomoč pri tem so delavnice, ki jih organizira Zavod notranji mir, gozdu in sebi pa se lahko tisti, ki z njim še niso vzpostavili močnejše povezave, močno približajo tudi v samem središču Slovenije, v Geossu.

Butična gozdna doživetja s trajnostno noto

Pomanjkanje stika z naravnim okoljem ne vodi le k slabšemu počutju in razpoloženju, ampak lahko resno vpliva na zdravstveno stanje. To zavedanje je še toliko pomembnejše v sodobnem času, ko s(m)o številni ljudje prezaposleni, preobremenjeni in dobesedno odvisni od elektronskih naprav ter posledično popolnoma odtujeni od narave. Zato so trenutki, ki jih preživimo v naravi, odklopljeni od elektronskih naprav, ključnega pomena za vzdrževanje zdravja in dobrega počutja. Prav s tem namenom so v srcu neokrnjenih gozdov Jezerskega letošnje poletje pod blagovno znamko Exploring Forest zaživela inovativna butična gozdna doživetja s trajnostno noto. Lahko uživate v gozdni kopeli in se dobesedno okopate v zdravilnih energijah gozda, s pomočjo posebne naprave lovite zvoke gozdnega okolja ali pa si privoščite čisto posebno izkušnjo gozdne joge. Prepričani smo, da boste gozd doživeli drugače, predvsem pa po izkušnji domov odšli bolj umirjeni in povezani s seboj.

Gozdni velnes in spanje v krošnjah dreves

Tam že nekaj let lahko tudi prespite v krošnjah bukve, breze, oreha ali hrasta ali v viseči postelji, ki jo nad travnikom ‘drži’ drevo. Zaradi velikega povpraševanja po spanju in bivanju med in pod krošnjami dreves so se snovalci gozdnega wellnessa odločili, da ponudijo tudi gozdno čutno razvajanje: od 1,5- do 3-urni vodeni oddih v blagodejnem objemu gozda. “V našem gozdu smo poiskali prostor, ki je nabit s pozitivno energijo, ter nanj razpostavili viseče postelje, talna sedala in druge elemente za razvajanje. Povezali smo se s strokovnjaki in pripravili vodeni oddih, ki vključuje krepitev imunskega sistema, zniževanje ravni hormona kortizola, ki je vzrok večine bolezni, predvsem pa sprostitev, regeneracijo in miselni trening, ki preverjeno deluje. Vključili smo tudi starodavne modrosti človekovega zdravljenja z naravo ter tehnike za obvladovanje stresa. Gozdno čutno razvajanje sproti prilagajamo željam in potrebam udeležencev,” pravi Anita Šerjak Koci, ki je kot ustvarjalka in pobudnica projekt zastavila prek LAS Srca Slovenije in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Sprehod po gozdni čutni poti, vaje čuječnosti, sproščanje na izvirnih sedalih ter razvajanje čutil s čajem iz skrbno izbranih sezonskih cvetic so res nekaj posebnega in vsekakor odličen uvod za vse, ki se z gozdom šele spoznavajo, saj si bodo že po enkratni delavnici želeli odkriti več njegovih globin in pristnosti. (Več o gozdnem učnem razvajanju in spanju v krošnjah najdete na www.pustolovski-park-geoss.si.)

Vonji, ki vam bodo približali učinek gozda tudi doma in v pisarni

Iglavci so bili prve aromatične rastline na Zemlji – pojavili so se pred 300 milijoni let. Ko se torej sprehajamo po gozdu med iglavci, lahko zavohamo, kako je v pradavnih časih dišal svet. Te dišave nas globoko pomirjajo še danes; to je dokazalo že ogromno študij. Ker je dandanes življenje zelo stresno in ker bi prav v najbolj stresnih trenutkih potrebovali močno pomirjevalo, ki bi hitro, a naravno uravnalo naše hormone stresa, se spomnimo, da nam je prav takšno ‘pomirjevalo’ povsem dosegljivo – če ne moremo v gozd, si pomagajmo s kakovostnimi eteričnimi olji. Četudi zraven ne bomo gledali zelenja in poslušali šelestenja listov in igre z vetrom, bomo že z vonjavami dosegli veliko.

Nekaj namigov:

Rdeči bor
Vonj rdečega bora, enega najbolj razširjenih iglavcev na svetu, je močan in suh, včasih spominja na terpentin. Aromaterapevti eterično olje rdečega bora uporabljajo za lajšanje miselne in telesne utrujenosti, sproščanje uma in večjo osredotočenost.

Smreka
Vonj smreke je podoben vonju rdečega bora, vendar je temnejši in bolj pristen. Aromaterapevti menijo, da nas prizemlji in spodbuja občutek odprtosti.

Cedra
Cedra ima topel, smolnat vonj, ki je lahko zelo sladek. Vonj cedrovine naj bi sproščal živce in pomirjal duha. Aromaterapevti jo uporabljajo za krepitev čustvene moči in večje samosprejemanje.

TEKST: Petra Arula

Preberite si še: