Greta Thunberg: "Nihče ni premajhen, da bi ne mogel narediti spremembe."

“Odrasli pravite, da je vaša dolžnost dati mladim upanje. Ampak jaz nočem vašega upanja. Želim, da začutite strah, ki ga čutim jaz vsak dan, ko gledam, kako nam grozi podnebna kriza. In želim, da se obnašate, kot da je kriza, kot da vaša hiša gori. Ker res gori!” je dejala Greta Thunberg na Svetovnem gospodarskem forumu januarja 2019 v Davosu.

Greta Thunberg je fenomen. Od napačno razumljenega avtističnega najstnika je stopila v škornje najvplivnejše ekoaktivistke današnjega časa in na milijone ljudi pripeljala do zelene revolucije.

Dekle, ki je prebudilo svet

Greta, zbudila si svet in hvala za to, so besede, s katerimi se je legendarni 94-letni naravoslovec David Attenborough poklonil aktivistični najstnici, ki je postala vodja svetovnega gibanja za boj proti podnebnim spremembam. Greta Thunberg se je dotaknila src mnogih, odkar je v imenu nove generacije prebrala javno pismo politikom, industrialcem in drugim vplivnim ljudem, ki napovedujejo načrte za bolj zeleno prihodnost, vendar pogosto ne storijo nič oziroma premalo, da bi jih zares uresničili.
Osemnajstletna Švedinja, ki je že tretje leto zapored nominirana za Nobelovo nagrado za mir, uživa podporo znanih duhovnih voditeljev, kot sta papež Frančišek in dalajlama, pa tudi številnih aktivistov, znanstvenikov in drugih zagovornikov trajnostnega življenja. Najaktivnejši Gretini somišljeniki so mladi, ki jih skrbi za prihodnost. Greto so vzeli za svojo glasnico. Neverjetno, kakšna je Gretina pot – iz dekleta, ki se je s težavo vključevalo v družbo, je bila v šoli večinoma časa zapostavljena, je v enem trenutku postala junakinja našega časa.

Soočanje s krizo

Greto Thunberg pogosto imenujejo čudež, neverjetna preobrazba, fenomen ... Njena življenjska pot je opisana v več knjigah in dokumentarnih filmih, med drugim tudi v družinskih spominih Naša hiša je v plamenih, ki je prevedena tudi v slovenščino (leta 2019 je izšla pri založbi Učila) in dokumentarni film Jaz sem Greta, predstavljen na 31. Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu. Zgodba o mladi aktivistki Greti Thunberg je resnično pomembna, a ne le zaradi njenega izjemnega vpliva na ozelenitev kolektivne zavesti, ampak tudi zaradi predanosti njene družine, saj je Greta svoje osebne težave, bolezni, premagala tako, da se je začela ukvarjati s težavami celotnega planeta.

Bilo je jeseni 2014 v Stockholmu. Takrat 11-letna Greta je začela obiskovati peti razred, ko so se njeni starši, operna pevka Malena Ernman in igralec Svante Thunberg, razšli. Greta se je povsem umaknila vase, skoraj popolnoma je nehala govoriti in tudi jesti. Vsak dan je jokala, zlasti še v šoli, zato so jo starši prišli iskat in so jo odpeljali domov, kjer je ure in ure božala svojega psa. Zaradi depresije in podhranjenosti se je njeno stanje tako poslabšalo, da so jo zdravniki poslali v bolnišnico. Ko je Greta slišala besedo bolnišnica, je staršem obljubila, da bo začela jesti. Tako je njeno zdravstveno stanje počasi napredovalo. Ko jo je oče ob koncu šolskega leta odpeljal na predstavo, je bil šokiran, ko je videl, kako so se otroci norčevali iz nje. Greta je staršema takrat tudi povedala, da so jo vrstniki že dolgo časa žalili, nekateri pa so jo celo nekajkrat fizično napadli. Starša sta se poskušala pogovoriti z vodstvom šole, a sta dobila odgovor, da “ni problem pri drugih otrocih, ampak pri Greti, ker se čudno vede”. To sta starša prijavila prosvetni inšpekciji in Greto prepisala v drugo šolo, kjer se je bolje vključila v okolje in tudi začela je več jesti.

Od avtizma do aktivizma

Medtem so Gretini zdravniki diagnosticirali nevrorazvojno motnjo, znano kot Aspergerjev sindrom. Opredeljena je kot motnja iz avtističnega spektra, ki se med drugim kaže s “težavami v družbeni interakciji in neverbalni komunikaciji ter s pretirano in izključno preokupacijo na področju, ki nas zanima”. V Gretinem primeru je šlo za pretirano zanimanje za podnebne spremembe, ki jih je preučevala od svojega osmega leta, ko je prvič izvedela za podnebno krizo. Že takrat se je spraševala, zakaj ljudje uničujejo naš planet, namesto da bi ga rešili. Po zaslugi izjemne inteligence in fotografskega spomina je Greta pogoltnila vse podatke, ki jih je lahko našla. O čezmerni proizvodnji ogljikovega dioksida, globalnem segrevanju in uničujočih vplivih na okolje. Ko se je bojevala z depresijo, je postala še občutljivejša za tovrstne teme. V šoli so si ogledali dokumentarni film o izumrtju divjih živali ter katastrofalnih nevihtah in poplavah zaradi nenadzorovanega segrevanja in onesnaženja, kar jo je tako močno prizadelo, da so postale ekološke teme nekakšen sprožilec njene osamljenosti in žalosti. “Prestrašilo me je dejstvo, da obstaja velika grožnja za naše preživetje, a nisem razumela, zakaj večina ljudi temu ne pripisuje velikega pomena. Sama vidim ekološko krizo kot največjo težavo ljudi in treba jo je čim prej rešiti,” je čez nekaj let pojasnila Greta, ko je svoj življenjski (po)klic našla v ekoaktivizmu in spoznala, da je to njena luč na koncu predora. Čeprav se je Gretina skrb za okolje zdela obsedenost, jo je premaknila in spodbudila k ukrepanju.

Zeleno življenje, da reši svojo hčer

Greta je pri 13 letih staršema očitala, da s svojim načinom življenja ne prispevata dovolj k varstvu okolja in da ji s tem kradeta prihodnost. Prepričala ju je, naj reciklirata vse, kar lahko, uporabljata čim več sončne energije in naj sami pridelajo zelenjavo ter prenehajo jesti meso in naj ne potujejo z letalom, ker množična živinoreja in letalska potovanja ustvarjata ogromne količine ogljikovega dioksida. To je močno vplivalo na kariero njene matere Malene, ki je do takrat pogosto letela na nastope v tujino. Kljub temu sta bila starša pripravljena storiti vse za Gretino zdravje. “Zelenega življenja se nismo lotili zato, da bi rešili podnebje, ampak da bi rešili svojega otroka, ker smo videli, koliko ji to pomeni,” je iskreno povedala mama. “Odločili smo se, da bomo spremenili svoje življenje, da bi dali Greti upanje in spoznanje, da lahko nekaj spremeni,“ sta pojasnila Malena Ernman in Svante Thunberg, ko sta premišljevala, kaj se je dogajalo, preden se je zgodila nepričakovana preobrazba Grete v vodilno zeleno vplivnico.
Medtem ko je Greta začela okrevati, so se v družini pojavile nove težave. Tri leta mlajša sestra Beata je imela zaradi nenadzorovanih izbruhov jeze in ljubosumja vse večje težave. Starši so se morali soočiti tudi z Beatino diagnozo: motnja pozornosti in hiperaktivnost (ADHD) z elementi Aspergerjevega sindroma. Starša sta se morala odločiti svoje poslovne obveznosti zmanjšati na minimum, da sta se lahko osredotočila le na okrevanje obeh hčera, katerih stanje se je na srečo počasi začelo izboljševati. Beata je svoje poslanstvo našla v glasbi in plesu, Greta pa je sledila svoji zeleni poti.

Šolska podnebna stavka

Maja 2018 je Greta s svojim esejem o podnebnih spremembah zmagala na natečaju, ki ga je organiziral stockholmski dnevnik Svenska Dagbladet. Po objavi eseja v časopisu so se na Greto obrnili okoljski aktivisti, ki jim je bilo všeč njeno razmišljanje. Organizirali so srečanje, na katerem se je porodila ideja o šolski stavki, ki bi pomagala pri ozaveščanju o podnebnih spremembah.
Greta je staršem napovedala, da bo 20. avgusta 2018, torej pred začetkom šolskega leta, protestirala pred riksdagnom, švedskim parlamentom, in opozarjala oblasti, naj izpolnijo obveznosti iz pariškega mednarodnega sporazuma o podnebnih spremembah, katerega cilj je omejiti globalno segrevanje na 1,5 stopinje Celzija, s čimer naj bi se izognili katastrofalnim posledicam za ekosistem. Gretin namen je bil protestirati, torej zamuditi pouk, vse do švedskih parlamentarnih volitev 9. septembra 2018.

Staršema zamisel ni bila všeč, da je njuna krhka 15-letna hči odsotna iz šole, poleg tega pa bo še politikom očitala zanemarjanje okoljskih vprašanj, vendar sta zaradi Gretine vneme in vztrajnosti privolila. Po letih depresije je bila končno zadovoljna in polna energije. Starši so si situacijo razlagali kot darilo iz nebes, zato so se odločili, da bodo Greto še podprli v poletnih pripravah na stavko. Tisto poletje je bilo najtoplejše v zadnjih 262 letih, kar je povzročilo več vročinskih valov in požarov. Kot bi narava želela opozoriti na resnost Gretinih dejanj. Greta je navdušeno pozdravila prvi dan stavke. Z očetom je bila dogovorjena, da se zjutraj skupaj peljeta s kolesom pred parlament in popoldne spet domov, oče pa bo medtem vseskozi preverjal, kaj se dogaja. Pomagal ji je pripraviti vse potrebno za pred parlament – nahrbtnik, kup protestnih letakov in transparent z napisom Skolstrejk för klimatet (šolska podnebna stavka). Oče je z zaskrbljenostjo spremljal fotografije svoje hčere, ki so se začele pojavljati na družabnih omrežjih. Ko se je spraševal, kaj bo iz tega nastalo, niti pomislil ni, da bo Greta pritegnila množice. Greta je prvi dan preživela večinoma sama z nekaj mimoidočimi posebneži. Na trenutke je bila zelo napeta, na robu panike, zato se je očetu zdelo, da bi se morala odreči protestu. Toda Greta ni popustila. Naslednji dan so razmere postale že bolj vroče.

Naša hiša je v plamenih

Novica o pogumni deklici se je razširila kot požar. Greti se je pridružilo vedno več ljudi vseh generacij. Z naraščajočo medijsko pozornostjo je Gretina velika poteza dosegla neverjetne razsežnosti – zadnji dan šolske podnebne stavke se je pred stavbo švedskega parlamenta zbralo na tisoče protestnikov, sto tisoč ljudi po vsem svetu pa je Greti sledilo na družbenih omrežjih. Večinoma so bili to mladi, ki so navdušeno pozdravljali njeno odločitev, da vsak petek protestira, dokler se oblastniki ne spopadejo s projektom o podnebnih spremembah. Tako se je začelo gibanje Petki za prihodnost, ki so se mu do konca leta 2018 pridružili šolarji iz 135 držav.

Greta je kmalu pridobila milijon privržencev. Njeni starši so bili osupli nad to nenadno zeleno revolucijo, ki jo je sprožila Greta, a tudi presrečni, da je njihova hči spet oživela. Z neverjetno zrelostjo je sprejela novo pridobljeno vlogo zvezde okoljskega gibanja. Z njo so želeli narediti intervjuje vodilni svetovni mediji, govorila je na raznih shodih, pa tudi v državnem parlamentu in različnih mednarodnih institucijah. Čeprav so se politični in gospodarsko močni ljudje Greti pogosto posmehovali, so se tudi dobro zavedali Gretinega učinka na množice. Greta je postala simbol upora proti establišmentu. Niso je mogli prezreti niti tisti, ki so se imeli za nedotakljive. Tako je Gretina neustrašna duša dobila priložnost, da vodilnim neposredno v obraz pove, da njihov pohlep in zanemarjanje narave svet vodita v propad. “Odrasli pravite, da je vaša dolžnost dati mladim upanje. Ampak jaz nočem vašega upanja. Želim, da začutite strah, ki ga čutim jaz vsak dan, ko gledam, kako nam grozi podnebna kriza. In želim, da se obnašate, kot da je kriza, kot da vaša hiša gori. Ker res gori!” je dejala Greta Thunberg na Svetovnem gospodarskem forumu januarja 2019 v Davosu. To je eden njenih najbolj znanih govorov, objavljenih v zbirki Nihče ni premajhen, da bi ne mogel narediti spremembe.

Svet se prebuja, prihajajo spremembe

Greta je do pomladi 2019 s Petki za prihodnost še naprej protestirala pred švedskim parlamentom in se vse pogosteje udeleževala študentskih protestov po vsej Evropi. Urnik je imela vse bolj poln tudi protokolarnih dogodkov. Na primer, njeno aprilsko potovanje z vlakom je obsegalo govor v evropskem parlamentu v Strasbourgu, srečanje s papežem v Vatikanu in govor pred britanskimi parlamentarci v Londonu.

Greti Thunberg je kljub veliki odsotnosti uspelo končati osnovno šolo z dobrimi ocenami. Pred nadaljevanjem izobraževanja si je septembra 2019 vzela dopust, da je z očetom odpotovala v New York na vrh Združenih narodov za podnebne ukrepe. Ker se je želela izogniti letalskemu prevozu, da bi tako zmanjšala škodljive pline, so čez Atlantik pluli s čolnom, ki so ga poganjali veter, sonce in voda. “Ne potujem na ta način, ker želim, da bi mi ljudje sledili, da bi bila zgled drugim. To počnem, da opozorim, da je danes nemogoče živeti popolnoma trajnostno in da moramo res spremeniti svoje navade, tisti, ki jih lahko,“ je pojasnila Greta, ki se je tudi domov vrnila po morju.

V New York je prišla septembra 2019 in razburkala že tako burno vzdušje. Takrat je imel Gretin učinek tako močan odmev, da se je več kot štiri milijone ljudi po vsem svetu odpravilo na ulice in se pridružilo globalni podnebni stavki, ki izhaja iz pobude gibanja Petki za prihodnost. Dolgo po takratnem Gretinem govoru o podnebju so njene besede odmevale po vsem svetu. “Ne bi mi bilo treba biti tukaj. Morala bi se vrniti v šolo na drugi strani oceana. In vendar vsi pričakujete, da vas mladi navdihujemo z upanjem. Kako si drznete! Ljudje trpijo. Ljudje umirajo. Celi ekosistemi propadajo. Smo na začetku množičnega izumrtja in vse, o čemer govorite, je denar in pravljice o večni gospodarski rasti. Kako si upate reči, da ste naredili vse. Zdaj, točno tukaj, potegnimo črto. Svet se prebuja. In spremembe prihajajo, pa če vam je to všeč ali ne.”

Nauki iz pandemije koronavirusa

Z današnje perspektive se njene besede zdijo skoraj preroške, ker se je že čez tri mesece po svetu začela širiti pandemija koronavirusa, za katero mnogi menijo, da je neposredna posledica ekološke krize.
Stavke za reševanje podnebja so se z ulic preselile na virtualno virtualno platformo, Greta v okviru pobude Petki za prihodnost organizira različne virtualne dogodke, vključno z videoklepeti z aktivisti, znanstveniki in drugimi okoljskimi strokovnjaki.

“Po eni strani je koronska kriza razkrila obseg ranljivosti današnje družbe. Če en virus lahko uniči gospodarstvo v nekaj tednih, to pomeni, da družba še zdaleč ni trajnostna in da se mora nujno spremeniti. Po drugi strani pa se je pokazalo, koliko lahko dosežemo, če skupaj združimo moči. Če bi človeštvo začelo obravnavati podnebno krizo kot nujno grožnjo, kot je pandemija koronavirusa, bi zaustavili globalno segrevanje,” opozarja Greta in poziva vlade, korporacije in banke, naj nemudoma začnejo delovati na področju trajnostnih tehnologij in obnove narave, ne pa da samo načrtujejo dolgoročne cilje za naslednjih 10, 20 ali 30 let. Spremembe so potrebne danes.

Podnebna pravičnost za socialno pravičnost

Greta Thunberg je trn v peti mnogim, ker ne kliče le močnih, bogatih vplivnežev, temveč celotno generacijo. Odrasle krivi, da ne storijo dovolj, da bi ustavili okoljsko krizo, zato se bodo morali otroci soočiti s posledicami njihove hinavščine, nenaklonjenosti in togosti za spremembe. Zaradi tega se je postala tarča ostrih kritik, žalitev in celo groženj s smrtjo. Vendar Greta pravi, da je to dober znak, saj podnebni aktivisti resnično delajo spremembe in da so očitno nekomu stopili na živec.

Pogumni mladi Švedinji pogosto pravijo, da je širiteljica podnebne histerije, lutka za interese drugih ljudi in nevednica, ki preveč poenostavlja današnja zapletena vprašanja in težave. Sama se nikoli ni smatrala za kvalificirano za reševanje ekološke krize, ampak je s svojo voljo in močjo izzvala tiste, ki imajo dovolj vpliva in znanja, da poiščejo rešitve. Hkrati je navdihnila milijone ljudi, da uvidijo, kako uničevanje okolja vpliva tudi na številne druge probleme, kot so diskriminacija, revščina, lakota, vojne ... “Boj za podnebno pravičnost je tudi boj za socialno pravičnost,” je dejal zelena vplivnica z več kot 10 milijoni privržencev na Instagramu, skoraj pet milijonov na Twitterju in več kot tremi milijoni na Facebooku.

Gretin učinek

Zahvaljujoč Gretinemu učinku se veliko več bere in piše o reševanju planeta. Otrokom in mladim so na voljo slikanice in knjige z ekološko tematiko. Greta je postala prepoznavna osebnost v pop kulturi, upodobljena je na mestnih freskah in drugih slikah, obstaja vrsto pesmi, v katerih so njene govore uglasbili različni glasbeniki. V čast Greti so naravoslovci poimenovali več na novo odkritih vrst živali na svetu (to so žuželke in polži kot drobna, neopazna, a pomembna bitja v ekosistemu), ovekovečena pa je bila tudi na poštni znamki. V začetku letošnjega leta je švedska pošta PostNord izdala serijo znamk, namenjenih ohranjanju narave, med katerimi je najpomembnejša ponazoritev Grete Thunberg, ki stoji na morski obali, medtem ko okoli nje letijo skuni, ptice selivke, ki so prav tako pomembne za ravnovesje ekosistemov. Greta je za svoj aktivizem prejela tudi številne nagrade, med katerimi so tudi denarne (na primer, poleti ji je nagrado za človečnost podelila portugalska fundacija Gulbenkian v višini milijon evrov), zato je ustanovila fundacijo, prek katere donira organizacijam in podpira projekte za pomoč ljudem na območjih, ki jih je okoljska kriza močno prizadela. Da bi se izognila komercializaciji, je morala Greta Thunberg zaščiti svoje ime in svoje projekte, ker so mnogi poskušali izkoristiti njene ideje za svoj profit, in to brez njenega soglasja.

Izboljšajmo svojo prihodnost danes

Zaradi vsega tega vrveža okoli Grete si njena družina odkrito želi, da bi deklica kmalu spet zaživela stran od javnosti. Greta sama potrjuje, da se veseli tega dne. “Zanimanje zame ne bo trajalo dolgo, in to je v redu, saj je še toliko drugih, ki si zaslužijo pozornost. Sem le ena izmed mnogih mladih, ki so dvignili glas in ukrepali, da bi rešili planet.”

Greta se je že posvetila nadaljnjemu izobraževanju in razkrila, da si želi kariere v družboslovju, pri čemer pa boj za reševanje podnebja ostaja še vedno na prvem mestu. Mlada aktivistka, ki so jo na začetku primerjali s Piko Nogavičko, je kot nenavadno dekle iz istoimenskega romana švedske pisateljice in aktivistke Astrid Lindgren osupnila vse okoli sebe s svojo neustrašnostjo in pravičnostjo. Dekle, ki je v svoji nenavadnosti našlo življenjsko pot in svojo supermoč.

“Aspergerjev sindrom se je izkazal za pravo darilo. Ljudje, kot sem jaz, smo drugačni. Ne sledimo uveljavljenim socialnim kodeksom, zato na stvari gledamo drugače in si drznemo postavljati provokativna vprašanja. Biti drugačen ni omejitev, ampak supermoč, imeti sposobnost jasnejšega pogleda v tisto, česar drugi ne morejo ali nočejo videti,” pravi Greta Thunberg in polaga ljudem na srce, naj sprejmejo svojo drugačnosti in si dovolijo razmišljati na svoj način.

Greta je samosvoja predvsem zato, ker je ne zanimajo dolgoročni načrti in fantazije, ampak ta trenutek zdaj. “Ne vidim smisla razmišljati o tem, kakšna bi lahko bila prihodnost, zato se močno osredotočam na to, kar lahko naredim danes za prihodnost našega planeta. Ne puščajmo stvari za jutri, ker bo jutri morda prepozno. Izboljšajmo svoj jutri že danes!”

Tekst: Ivana Vodogažec Fotografije: Shutterstock, Profimedia, Pexels

Preberite še: