Animizem je najstarejše človeško razumevanje tega, kaj svet je, in zajema vse od komuniciranja z duhovi do Oprahinega sporočila o samopreseganju.
Animizem ni religija in ljudje, ki so pod vplivom animizma, se običajno ne opredeljujejo kot animisti.
Animisti si delijo nekatera splošna prepričanja o svetu, vendar so posebnosti animističnih pogledov na svet in praks tako raznolike, kot so si med sabo lahko različni ljudje.
Duhovni svet animistov
Animisti verjamejo, da je vse življenje prežeto z duhom.
Ljudje imajo dušo, prav tako živali, žuželke, rastline, vodna telesa, skale, gore in vremenski pojavi. Vse je do neke mere dobro in do neke mere zlo. Tisto, kar je pomembno, je moč in ne moralnost.
Duše - imenovane tudi duhovi - so živa bitja z voljo, razpoloženjem in sposobnostjo pomagati ali škoditi, če jih kdo nagovarja ali žali. Duše, ki ne prebivajo v živem bitju, lahko obstajajo v obliki božanskega, osebne sile ali duha.
Animisti verjamejo, da imajo zemeljski dogodki duhovne vzroke. Duhovi vplivajo na uspeh ali nesrečo utelešenih ljudi. Mnogi duhovi so zlahka užaljeni in maščevalni. Drugi se počutijo ogrožene in se branijo tako, da škodujejo ljudem. Vznemirjeni duhovi spravijo življenje iz ravnovesja in povzročajo različne težave, od glavobolov do orkanov.
Zato ljudje duhovom izkazujejo spoštovanje z obredi, običaji in daritvami. S pomirjanjem duhov se ponovno vzpostavi ravnovesje in prinese blagoslov. Če gojimo spoštljiv odnos do duhovnih sil, te lahko postanejo močni zavezniki v boju proti zlonamernim bitjem.
Za animiste plemenske skupnosti ne sestavljajo le ljudje s srčnim utripom, temveč tudi umrli družinski člani, nerojeni otroci in pogosto totemi v obliki živali ali rastlin, ki izhajajo iz istega življenjskega vira kot ljudje v skupnosti in so z njimi v posebnem odnosu.
Spočetje in smrt sta le dve različni stanji istega večnega obstoja.
Starodavnost animizma
Mnogi raziskovalci menijo, da je animizem osnova vseh religij.
Antropologi devetnajstega stoletja so oznako 'animizem' pripisali sistemom verovanj 'primitivnih' plemen, ki so jih preučevali. Darvinizem so prenesli na filozofijo in religijo, animizem pa so imeli za okno v preteklost, saj so verjeli, da so zahodnjaki tako videli svet, preden so se razvili v manj vraževerne teiste in nazadnje v civilizirane ateiste. Prav tako so verjeli, da se bo 'primitivni' človek razvil in da bo animizem izumrl.
Sigmund Freud je v knjigi Totem in tabu etnocentristično razložil animizem kot začetek razvojne poti in potegnil vzporednice med ljudmi z animističnimi prepričanji in ljudmi z nevrozami ter sklepal, da imajo podobne lastnosti.
A kar od tega drži, je, da je animistična usmeritev resnično starodavna. Je najstarejši način dojemanja sveta. Tekom minevanja časa se je ohranil v človeški domišljiji in ostaja živ, saj se obnavlja ne le v izoliranih plemenih, temveč na novo vznika tudi med neopogansko mladino na Zahodu.
Animizem na Zahodu
Poglobljeno raziskovanje odkriva animistične korenine v vseh kulturah. Tudi Zahod ni nobena izjema.
Dnevi v tednu, zahodnjaška poročna tradicija in Miklavž so animistični fosili severnoevropskih plemen in klanov. Četrtek je Thorjev dan, petek pa časti boginjo plodnosti Freyo. Družice so vaba, ki naj bi zmedla zlobne duhove, ki bi nevesto ugrabili, če bi jo le lahko videli za tančico. Božiček je manj strašljiv kot Odin, ki je s sanmi, vlečenimi s konji, pristajal na strehah svojih vernikov, da bi jim razdelil darila, spremljalo pa ga je spremstvo duhov. Hollywood v božičnem času praviloma lansira prav zgodbe o duhovih.
Vendar animistična prepričanja niso le relikvije. Animizem je večen.
Elementi animizma so vtkani v eklektične sisteme verovanja tudi posvetnih ljudi. Takšen primer je Nancy Reagan, ki se je posvetovala s svojim astrologom o tem, kdaj lahko takrat še predsednik Reagan varno potuje ali se sreča z nekaterimi dostojanstveniki. Tudi sicer se med zahodnjake, ki so razočarani nad modernizmom in prežeti s pluralizmom, vrača poganstvo.
Neopoganstvo - izraz za sodobne religije, usmerjene v naravo - je posledica skrbi za okolje in odgovor na zlorabe modernizma in hinavske mutacije krščanstva. Njegovi obredi, magija, koledar in duhovna usmerjenost izhajajo iz animizma.
Oznaka 'poganski' je bila sprva, tako kot 'krščanski', slabšalna, zdaj pa si jo zahodni pripadniki s ponosom prisvajajo. V bolnišnicah v Franciji in Švici so tako med drugim zaposlene tudi čarovnice.
Animizem podobno ponovno vznika tudi drugod po svetu. Politik v severovzhodni Braziliji najame vrača, da bi uročil svojega nasprotnika na občinskih volitvah. Družabnica v Sao Paulu se udeleži seanse, da bi vzpostavila stik s pokojno sestro, ki jo tako zelo pogreša. Mlada, izobražena ženska v Limi se zanaša na svojo pokojno mater kot angela varuha in dobrotnico, ki je v posmrtnem življenju močnejša, kot je bila v tem življenju.
Danes je priljubljeno govoriti o vesolju kot o vsemogočnem nadomestnem osebnem bogu (ali sili), ki ureja okoliščine v človekovem imenu. Tudi to je animistično.
Animizem živi naprej. Ko čas in izkušnje dokažejo, da so druge filozofije in svetovni nazori napačni, se ljudje vrnejo k novim starim načinom.
Povzeto po pisanju imb.org in drugih virih.
Preberite si tudi:
- Rudolf Steiner: Moderne in starodavne duhovne vaje - nasveti za meditacijo
- Šamanizem kot življenjski slog: ne gre za prepričanja, gre za LASTNO izkustvo!
- 7 razlogov, zakaj vesolje pošilja različne ljudi v naše življenje
Novo na Metroplay: Ninna Kozorog prekinila molk | N1 podkast s Suzano Lovec