Ameriški Indijanci in staroselci Aljaske za časa življenja doživijo več travmatičnih dogodkov kot splošna populacija, zato je pri njih prisotno večje tveganje za razvoj posttravmatske stresne motnje.
Nedavna raziskava je pod drobnogled vzela, kako travmo v populaciji naslavljajo njihovi domači zdravilci.
V študijo so zajeli šest takšnih zdravilcev in šamanov ter z njimi opravili poglobljene intervjuje, v katerih so jih izprašali o njihovih pogledih na travmatične poškodbe in zdravljenje.
Vzroki travme
Eno prvih vprašanj, ki so jih postavili zdravilcem, je bilo, kaj jim pomeni travmatska poškodba.
Zdravilec 5 je pojasnil, da je fizična travmatska poškodba povzročila neravnovesje na treh glavnih področij: mentalnem, fizičnem in duhovnem. Pri tem je dodal, da prizadeto duhovno ravnovesje vpliva na daljše okrevanje po travmatičnih poškodbah:
"Travmatska poškodba zajame tri plasti - vsaj tako so me naučili. Ne gre samo za fizično, kar mislim, da vidijo številne tujerodne kulture. … in šele potem razmišljajo o duševni poškodbi. … a glavna stvar, o kateri nimajo pojma – mnogi od njih – je duhovna harmonija. To je glavno. Če nimate vseh treh ravni v ravnovesju, če jih ne preverite, potrebuje oseba več časa, da okreva po telesni poškodbi, kot je prometna nesreča."
Zdravilec 4 je navedel nekaj primerov resnih poškodb, ki bi lahko prizadele ljudi fizično, duševno in duhovno:
"Lahko bi bilo kot prometna nesreča. Lahko bi šlo celo za kačji ugriz ali pajkov ugriz … ali morda za prevelik odmerek drog, ali strelno rano, rano z nožem, lahko bi bil celo ugriz strupene kače ali pa so me res hudo pretepli."
Zdravilec 6 je govoril o vojni travmi kot vzroku za post-travmatsko stresno motnjo in jo opisal kot okrepitev že obstoječe travme:
"Seveda vojna travma redko pride sama od sebe. Običajno se že v otroštvu zgodijo travmatični dogodki, vojna travma pa že obstoječo le poveča. Seveda pa je potem še bolj zapleteno, saj imamo v naši družbi alkohol, droge in stalno nasilje, ki še naprej povečuje vojno travmo. Zmeda je velika."
Zdravilec 1 je v odgovoru na to vprašanje razpravljal o različnih vrstah travm, ki jih lahko kategoriziramo kot fizične ali duševne:
"Rekel bi, da verjetno več kot polovica našega prebivalstva redno doživlja travmo v številnih različnih oblikah. Ko se vozim po cesti, pa me ustavijo, sem lahko tarča nasilja policistov, veste. Prav tako ne gre samo za nasilje v družini, ampak tudi za poškodbe na delovnem mestu. In lahko je tudi bolj subtilno. Način, kako nekdo nekaj pove. Ton glasu. Če ima oseba na delovnem mestu večjo moč od vas, sploh če je moški, veljamo za tretjerazredne državljane."
Posledice travme
Na vprašanje 'Katere so nekatere posledice travmatične poškodbe?' so zdravilci spet govorili o medsebojno povezanih duševnih, telesnih in duhovnih posledicah.
Zdravilec 5 je povedal, da so domorodci bolj duhovni kot drugi ljudje in da se pri njih - po travmi ali neki izgubi- - razvije posttravmatska stresna motnja ali se po olajšanje zatečejo k zlorabi substanc, le, če ne razumejo, kaj se jim dogaja:
"In kar naenkrat ti spomini preplavijo um in če tega nimate v ravnovesju s svojo duhovnostjo, potem ljudje ne razumejo, zakaj se tako obnašajo. Za to uporabljamo izraz 'vzdejanjenje' - ne vedo, kako se obnašati. Nekateri ljudje, veste, delajo, kar znajo. Pijejo. … Domorodci so zelo duhovni. To je dar, ki nam ga je Stvarnik dal. Vendar obstajajo takšni, ki tega ne vedo o sebi, ker nikoli niso zrasli s svojo kulturo in zato nikoli niso prejeli navodil starejših. ... Še vedno so duhovni, vendar ne razumejo, skozi kaj gredo."
Zdravilec 5, ki pomaga pri načrtovanju obredov, katerih cilj je zmanjšati vpliv različnih vrst travmatičnih dogodkov (vključno z izkušnjami vojne in žalovanja), je poveal, da je namen obredov pomagati ljudem razumeti, kaj vidijo in čutijo, ter se naučiti zdravega odziva na travmatični dogodek, ki so ga doživeli.
Zdravilec 4 pa je spregovoril o odnosu med duhovno in fizično travmo.
"… Celo zdravniki, medicinske sestre in ljudje v bolnišnici lahko vidijo fizični udarec – silo fizičnega udarca – recimo, če je osebo zelo močno udarila pest, cev, avto ali kaj drugega podobnega. To pušča fizično sled – npr. modrico, krvni strdek, razbarvanje in vse podobno. Vendar ne vidijo duhovne plati, psihološkega ali energijskega vpliva. Lahko vidijo le fizični učinek. Za vsako travmo je energija. V to je vpletena energija. Mogoče je to energijo videti fizično, zelo težko pa jo je videti duhovno. Izraz duhovno ali celo psihološko uporabljamo za človekov um in možgane, kar posledično vpliva na njegovo osebnost."
Manjkajoči del
V študiji o vietnamskih veteranih so Hopi moški, ki so bili posvečeni v najvišji red skrivnih verskih družb Hopi, izkazovali najnižje rezultate po katerikoli od metrik za post-travmatsko stresno motnjo.
Zdravilec 6 je povedal o svoji vrnitvi iz Vietnama, njegovi visoki stopnji PTSD in o tem, kako je 'slišati stvari na nebu in slišati zvoke in imeti vizije o tabornih ognjih v hribih in slišati glasove ponoči – ljudje se pogovarjajo s tabo'.
In ko je šel po pomoč k tujerodnemu svetovalcu, ga je ta spodbujal, naj razvije svojo kulturno identiteto, in mu rekel: "Boriš se sam s seboj, s svojo identiteto, s tem, kar si," in mu zagotovil: "Nisi nor." Ta nasvet in zagotovilo sta bila prelomnica za Zdravitelja 6, ki je začel iskati lastno pot za zdravljenje svoje post-travmatske motnje, ki se je na koncu izkazala za učinkovito.
Ko je govoril o domorodnih bojnih veteranih s post-travmatsko stresno motnjo, je Zdravilec 6 rekel:
"Zdi se, da prepoznavamo, da je bil naš duh zlomljen, da del našega duha manjka in da moramo dobiti svojega duha nazaj. Dokler ta ne najde pot nazaj do nas, ne postanemo spet celi. V sebi se do takrat počutimo nekako prazne."
Faktor tveganja
Kar zadeva dejavnike tveganja, zgodovinske travme, nepoznavanje kulture ali jezika, nepovezanost s starejšimi in odraščanje v nezdravem domačem okolju prispevajo k odzivu na izvorno travmatično poškodbo.
V zvezi s temi kontekstualnimi dejavniki je Zdravilec 5 rekel:
"Ko vidim poškodbo pri ljudeh, vem, da je veliko stvari, ki jo lahko povzročajo, razumete? Zdravniki tega ne vidijo tako. Ob tem mislim na veliko naših ljudi, ki prihajajo iz nefunkcionalnih domov, ker so izgubili stik z veliko svoje kulture. To je huje kot zlomljena roka."
Zdravilec 1 je govoril podobno, ko je kot faktor tveganja za razvoj post-travmatske simptomatike navedel nizko samozavest, ki temelji na zgodovini rasističnih prepričanj v družbi.
"No, mislim, da del tega temelji na nizki samozavesti, kajti če verjameš sistemu, ki pravi, da je 'edini dober Indijanec mrtev Indijanec', potem boš celo svoje življenje preživel v poskušanju ugajati. Mislim, da je to del razloga, zakaj imamo tako visoko stopnjo samomorov."
Kultura kot zdravilo
Po mnenju zdravilcev, ki so jih tekom raziskave intervjuvali, je kultura tisti manjkajoči del, ki mora postati del zdravljenja. To so artikulirali tudi kot splošno načelo: "Kultura je zdravilo."
Vsi po vrsti so izražali prepričanje, da ima povezovanje s svojo kulturo tako zaščitno ko terapevtsko vrednost, kar spodbuja tako odpornost kot okrevanje od travmatičnih dogodkov. Podrobnosti o zdravljenju so se nato med njimi razlikovale glede na kulturne posebnosti, povezane s kulturo, ki so ji pripadali, a je načelo 'kultura je zdravilo' ostajalo zlata nit zdravljenja.
Avtohtona sredstva za zdravljenje skozi kulturo so tako vključevala katero koli ali vse v nadaljevanju naštete elemente:
- jezik,
- tradicionalna hrana,
- slovesnosti,
- tradicionalne vrednote,
- duhovna prepričanja,
- zgodovino,
- zgodbe,
- pesmi,
- tradicionalne rastline
- in potovanja s kanujem.
Prav povezovanje domorodnih bolnikov z domačo kulturo je nato botrovalo tako okrevanju kot hitrejšemu okrevanju.
Povzeto po PMC PubMed Central.
Preberite si tudi:
Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj