Povezava med umom in telesom je ena izmed najbolj fascinantnih. Še posebno v medicinski praksi je te povezave pomembno poznati, saj čustvena stanja vplivajo na naše telesno zdravje in celo povzročijo bolezen. In prav to je osnova psihosomatskih motenj.
Kaj je psihosomatska motnja?
Psihosomatska motnja ('psycho' pomeni um in 'somatic' pomeni telo) je pojav telesnih simptomov/bolezni, ki jih povzročijo ali poslabšajo intenzivna psihološka stanja, kot sta stres ali travma.
Psihosomatske motnje so večinoma spregledane, predvsem zaradi težav pri njihovem diagnosticiranju in zdravljenju. Kljub temu usodno krojijo življenja nekaterih posameznikov. Za razumevanje in odpravljanje psihosomatskih težav je potrebno veliko časa, sredstev in potrpežljivosti.
Simptomi psihosomatskih težav
Psihosomatske motnje lahko sprožijo ali povzročijo različne simptome in bolezni, tako telesne kot duševne.
Te vključujejo:
- sindrom razdražljivega črevesja,
- ekcem, luskavica,
- kronične bolečine,
- astma,
- kronična utrujenost,
- anksioznost,
- depresija,
- astma.
Psihosomatske težave se pogosto po krivici minimalizira, omalovažuje ali označuje s floskulo 'vse je samo v glavi', ker za simptomatiko ni najti otipljivega (torej strogo fizičnega) vzroka. V resnici pa so simptomi zelo resnični in za prizadete nadvse izčrpavajoči.
"Eden od bolnikov, Matthew, je paraliziran in priklenjen na invalidski voziček ter prepričan, da ima multiplo sklerozo. Po slikanju možganov in hrbtenice z magnetno resonanco ter električni študiji živcev je bilo ugotovljeno, da so njegove nevrološke poti nedotaknjene, pa vendar se ni mogel premakniti. Pauline je imela različne simptome, od nepojasnjenih bolečin in otekanja sklepov, utrujenosti, okužb sečil, paralize in nazadnje napadov. Z videotelemetrijo in spremljanjem EEG njeni vzorci možganskih valov niso kazali na epilepsijo, kljub njenim kolapsom in izgubi zavesti. O'Sullivan opisuje Paulinino bolezen kot disociativno motnjo, ki izvira iz nezavednega dela psihe in ne zaradi bolezni možganov. Zgodovina nekaterih takšnih bolnikov kaže na očiten vzrok - minule izkušnje zlorabe, travmo, depresijo ali predhodno kronično bolezen -, vendar vsi primeri niso tako lahko razumljivi."
Naravnost neverjetno je, kako močno lahko čustveno zdravje prispeva k pojavu resnih simptomov in dejanskih bolezni. Kako je mogoče, da vse to povzroči psihološki stres?
Psihosomatika v praksi
1. Psihosomatske bolezni
Psihosomatske bolezni se kažejo fizično, čeprav so njihovi vzroki na psihološki ravni. Primeri so sindrom razdražljivega črevesja, tenzijski glavoboli in nekatere oblike kožnih bolezni. Na simptome lahko vplivajo psihološki dejavniki in jih še okrepijo.
2. Somatoformne motnje
Somatoformne motnje so duševne bolezni, pri katerih se pojavljajo telesne težave, za katere ni mogoče najti zadostnih organskih vzrokov. Simptomi so pogosto izraz nezavednih konfliktov ali psihološkega stresa.
3. Učinek placeba in psihosomatsko zdravljenje
Psihosomatika osvetljuje tudi učinek placeba, pri katerem se pozitivne spremembe pojavijo brez posebnega medicinskega zdravljenja. To poudarja vlogo pričakovanja in duševnih procesov pri ozdravitvi telesnih obolenj.
Vpliv psihološkega stresa
Intenzivne psihološke izkušnje, kot so pomembne prelomnice v življenju, travma in/ali kronični stres, lahko v vašem telesu povzročijo spremembe.
Študije so dejansko potrdile, da imajo ljudje, ki so kronično pod stresom, slabše imunske odzive. Če sledimo tej misli, imajo lahko ljudje, ki so v življenju doživeli izjemno stresne dogodke ali so kronično pod stresom, globlje psihološke posledice, ki lahko vplivajo na njihovo telesno zdravje.
Dr. Bessel van der Kolk, psihiater in raziskovalec travm, o tem, kako so globoke travme njegovih pacientov vplivale na njihovo telesno in duševno zdravje, podrobno govori v svoji knjigi: 'Telo si vse zapomni' (The Body Keeps The Score).
Razumevanje, kako se to dogaja, je lahko ključnega pomena pri obravnavi bolnikov s travmo.
Povezava med možgani in telesom
Veliko vprašanj glede natančnih bioloških mehanizmov, s katerimi psihološki stres povzroča fiziološke odzive, še vedno ostaja neodgovorjenih.
Od petdesetih let prejšnjega stoletja se je področje nevroznanosti (preučevanje možganov in živčnega sistema) zelo razširilo. Poudarilo je ne le zapletenost in fascinantnost človeškega živčnega sistema, temveč tudi bistveno vlogo, ki jo ima pri vzdrževanju pomembnih telesnih funkcij.
Nevroznanost o uganki psihosomatike
Živčni sistem je zapleteno omrežje, ki nadzoruje vse različne procese v našem telesu. To vključuje procese, ki so neprostovoljni (npr. dihanje, prebava) in prostovoljni (npr. gibanje).
Razumevanje živčnega sistema in njegove povezave s stresom lahko pomaga razjasniti, kako lahko čustvena stanja narekujejo naše telesno počutje, tj. kako lahko povzročijo psihosomatske motnje.
Študije so pokazale, da je vagusni živec, ključni del našega živčnega sistema, neposredno vključen v posredovanje številnih procesov v našem telesu. Vendar lahko prevelike količine stresa prekomerno aktivirajo ta živec in povzročijo simptome, kot so bolečine v trebuhu in slabost, povezan pa je celo z anksioznostjo in depresijo.
Študije so potrdile globoke posledice, ki jih ima - zlasti izkušnja travme - na vagusni živec, zaradi česar se človek neprestano nahaja v stanju hiperaktiviranosti, t.j. v odzivu boja ali bega. Za zdravljenje tega stanja se v študijah preučujejo prakse za 'ponastavitev' vagusnega živca. To lahko pripomore k ustreznejšemu uravnavanju telesnega odziva na stres.
V veliko pomoč pri premagovanju zataknjenosti v ‘urgentnih stanjih’ vam bodo: dihalne vaje (še posebno vaje s podaljšanim izdihom, ki neposredno vpliva na pomirjanje živčnega sistema), petje, ples, joga, slikanje, druženje z živalmi, narava in podobno.
Klinična obravnava psihosomatike
Zdravniki včasih ne vedo, kako diagnosticirati ali obravnavati psihosomatske motnje. To je lahko posledica nepoznavanja problematike, ločenosti medicinskih specialnosti (psihiatrije od ostale medicine) in premalo razvit sistem celostnega pristopa k zdravljenju, ki med drugim vključuje tudi aktivno poslušanje bolnika.
Umetnost poslušanja
Sir William Osler (znan kot oče medicine): "Če poslušate dovolj dolgo, vam bo bolnik sam povedal diagnozo."
Odnos med zdravnikom in bolnikom je 'edinstven' in 'močan', saj predpostavlja tiste vrste bližine, ki zaradi izjemne ranljivosti bolnika ne obstaja v nobenem drugem odnosu. Za bolnika je zato toliko bolj pomemben občutek, da je slišan.
Poleg tega vemo, da je v kliničnem okolju neprecenljivega pomena priznavanja bolnikove bolečine in ponujanje besed pomiritve.
Pozitivne afirmacije lahko zmanjšajo raven stresa pri bolniku in ga ohranijo na mestu, kjer se počuti varnega, da svobodno in brez obsojanja spregovori o svojih simptomih. Pri bolnikih s psihosomatskimi motnjami je zaradi že prisotne psihološke občutljivosti to še toliko bolj pomembno.
Celostno zdravljenje psihosomatskih motenj
Alternativna storitev za bolnike s psihosomatskimi motnjami je psihosomatska medicina. Ta vrsta prakse združuje zdravljenje ne le telesnih simptomov, temveč obravnava tudi čustvene, fizične in socialne vidike. Zaradi njenega večplastnega pristopa te vrste medicino vidimo kot celostno.
Tovrsten pristop je še posebno pomemben pri ljudeh, ki so doživeli travmo.
Terapevtski pristopi v psihosomatski medicini
1. Psihoterapija
Psihoterapija ima osrednjo vlogo pri psihosomatskem zdravljenju. S pogovorno terapijo, kognitivno vedenjsko terapijo ali pristopi globinske psihologije je mogoče prepoznati in odpraviti psihološki stres, kar lahko pozitivno vpliva na telesno zdravje.
Psihoterapija lahko pomaga zmanjšati psihološki stres, razviti strategije spoprijemanja s stresom in zgraditi zdravo samospoštovanje.
2. Metode sproščanja
Sprostitvene metode, kot so progresivno sproščanje mišic, avtogeni trening ali joga, lahko pomagajo zmanjšati stres in zmanjšajo medsebojni vpliv med duševno napetostjo in telesnimi težavami. V zadnjih letih postajajo vse pomembnejše tudi tehnike, ki temeljijo na aplikacijah, kot sta biofeedback in neurofeedback.
"Travmatizirani ljudje si pomagajo z različnimi ustvarjalnimi rešitvami, da se obvarujejo pred obstoječo resničnost. Žal vsi ljudje ne premorejo teh ustvarjalnih sposobnosti. Če ste bili zlorabljeni, ranjeni ali zapuščeni, greste lahko naprej s svojim življenjem ali pa se uležete in pustite, da vas življenje povozi. Nemalo ljudi najde načine, da nadaljujejo – morda skozi glasbo ali igro; ali skozi svojo vpletenost v znanost; ali pa se skrijejo na vrtu, kjer vzgajajo rože. Veliko tistih, ki so preživelih otroške travme, so bili kot otroci navdušeni bralci. Bili so prestrašeni, zapuščeni in neprestano izpostavljeni nasilju, pa vendar so našli Harryja Potterja ali Jane Austen. Izginili so v zgodbah, v imaginativnih svetovih, ki so jih ustvarili drugi ljudje. To jim je omogočilo ustvariti alternativno vesolje, v katerem so lahko zaživeli." - Bessel van der Kolk
3. Farmakoterapija
V nekaterih primerih je za lajšanje psiholoških simptomov in podporo procesu zdravljenja morda potrebno zdravljenje z zdravili, ki lajšajo tesnobo. Zadnja leta se tozadevno pogosto omenja tudi ketamin, vendar so raziskave glede njegove uporabe in učinkovitosti še v teku.
Napovedi za prihodnost
Raziskave psihosomatskih motenj nenehno napredujejo, saj se področje nevroznanosti pospešeno razvija skupaj z našim razumevanjem čustvenega zdravja in raziskavami travm.
Ključnega pomena je pristop k zdravstveni oskrbi z določeno mero odprtosti, zlasti kadar pri bolniku ni očitnega vzroka za bolezen. Poslušanje in priznavanje bolnikovih skrbi ter upoštevanje vpliva čustvenega in socialnega stresa sta lahko izjemno koristna tako za bolnika kot za zdravnika, saj lahko najučinkoviteje določita diagnozo.
Povzeto po MDPI blog, The Lancet, Psychosomatik in drugih virih.
Preberite si tudi:
- O bolečinah, za katere zdravniki zaman iščejo fizičen vzrok
- Učinek placeba se je pri vseh psihiatričnih diagnozah izkazal kot pomenljiv
- Kaj je disociacija (in zakaj do nje pride)