10 fizičnih in psihičnih posledic tega, da potlačujete čustva

9. 4. 2024
Deli
10 fizičnih in psihičnih posledic tega, da potlačujete čustva (foto: shutterstock)
shutterstock

Pogost način, kako se soočamo s čustvi, je, da jih ignoriramo ali potlačimo. Vendar čustev ne moremo potlačiti za dolgo časa, in čeprav ne razmišljamo o njih zavestno, to še ne pomeni, da so povsem izginila.

Ta potlačena čustvena energija namreč ostane zakopana v našem telesu in v naši podzavesti, kjer se nabira "čustveni prah". Tukaj je deset pogostih fizičnih in psihičnih posledic potlačenih čustev po mnenju strokovnjakov.

1. Težave s spominom

Raziskava, izvedena na Univerzi Stanford z ženskimi študentkami, je pokazala, da čustva, ki nam jih ni dovoljeno izraziti, negativno vplivajo na spomin. Rezultati so jasno pokazali, da če so čustva potlačimo, je negativno prizadeta obdelava informacij, še posebej kratkoročni spomin.

2. Pitje alkohola za lajšanje čustvene bolečine

Alkohol ustvarja še več problemov, ko gre za čustveno bolečino, in ni produktiven način reševanja težav. Poleg tega je alkohol depresiv, kar pomeni, da ne bo omamil bolečine, ampak jo bo še okrepil. Še bolj pomembno pa je, da redno uživanje alkohola pogosto zamrzne osebo v času – kar pomeni, da zamrzne njen čustveni razvoj.

3. Vidne spremembe na obrazu

Potlačena čustva vplivajo na obrazne poteze in krepijo nagubano čelo, izrazit mrk pogled, pordelo polt, napete obrazne mišice, razširjene zenice in izstopajoče žile.

4. Prekomerna občutljivost

Ljudje s številnimi potlačenimi čustvi so hitro užaljeni. Komentarji, ki bi se jim drugi morda samo nasmejali, lahko razjezijo nekoga, ki je že tako ali tako slabe volje zaradi skrivanja čustev. Poleg tega nekateri posamezniki s to težavo vedno čakajo, da drugi naredijo napako, zato da lahko krivdo za svoje slabo razpoloženje zvalijo na nekoga drugega.

5. Povišane ravni stresa

Naš živčni sistem ni dober pri razločevanju med fizičnimi in čustvenimi grožnjami. Če se čustva začnejo kopičiti znotraj, se povečuje tudi raven stresa, kar vodi do višjih ravni kortizola. Včasih je povečana raven "hormona stresa" dobra kot odziv na kratkoročne stresorje, vendar pa problem nastane, ko telo začne kronično proizvajati prekomerne količine, ki jih ne more predelati.

6. Depresija in anksioznost

Depresija je "negativno čustveno stanje", v katerem se posameznik počuti potrt, žalosten in mračen. Kljub temu je najpomembnejša značilnost depresije odsotnost pozitivnih čustev. Depresija je močno povezana tudi z nespečnostjo, saj lahko ena vodi do druge in obratno. Poleg tega pomanjkanje počitka in kakovostnega spanca lahko privede do anksioznosti.

7. Občutek večvrednosti

Potlačena čustva lahko krepijo jezo, ki posameznika motivira, da izziva prepričanja ali čustva drugih.

8. Pridobivanje teže

Močna čustva običajno prinesejo fizične spremembe telesa. Na žalost se mnogi ljudje ne zavedajo svojih skritih ali nakopičenih čustev, in tudi ko se jih zavedo, ugotovijo, da je težko rešiti ali sprostiti te občutke, zato se raje zatečejo k nezdravi hrani, s katero si poskušajo vsaj za nekaj trenutkov izboljšati razpoloženje. To pa pogosto vodi k prekomerni telesni teži.

9. Zaspanost in nespečnost

Večina izmed nas ne potrebuje znanosti, da bi nam povedala, da so čustva in spanje tesno povezana. Pomanjkanje zadostnega in kakovostnega spanca je pogosto povezano tudi s psihološkimi ali čustvenimi težavami. Primeri vključujejo PTSD (posttravmatsko stresno motnjo) in depresijo, medtem ko je čustvena reaktivnost v kombinaciji s težavami spanja ključna dimenzija bipolarnih motenj.

10. Izguba zanimanja za stvari, ki so vam bile nekoč pomembne

Morda nekomu ni več do druženja s prijatelji. Morda se ne ukvarja več s hobiji, ki jih nekoč imeli rad. Morda izgubi zanimanje za spolnost. Pomembno se je zavedati, da negativnih čustev ne gre odpraviti s smehom. Še vedno bodo tam, tudi če ste jih za nekaj časa potlači. Naučiti se je zato potrebno izražati vsa čustva - ne samo tista prijetna in lepa. 

Povzeto po Awakeningstate.com

Preberite tudi:

Novo na Metroplay: O duhovnih praksah v psihoterapiji | Prof. dr. Borut Škodlar