Vesna Juvan: "Odločila sem se, da nisem duhovna."

Kamorkoli se obrnem, sreča je tik za naslednjim vogalom. Samo še malo in bom tam. Tako nekako kot moda je, nikoli je ne moreš zares uloviti in vedno ko si oddahneš, da je to to, se spremeni in gre nekam drugam.  

Takole je o sreči razmišljala moja stara mama …

Ko sem vprašala mojo staro mamo (95 let je stara), ali jo je partner osrečil, me je pogledala, kot da sem padla z lune. Ko sem jo vprašala, ali je bila srečna v življenju, je rekla: včasih ja, včasih ne.

Ko sem jo vprašala, ali si je kdaj želela, da bi bila ves čas srečna, je rekla, da o tem ni razmišljala. Takrat še to ni bilo moderno. Takrat so iskali Boga ali pa molili, da bo dovolj hrane, da se čez zimo brez kakšnih večjih posledic pretolčejo s svojimi sedmimi otroci in ostarelimi starši.

Danes je sreča v središču pozornosti

Danes pa… Danes je sreča v središču pozornosti. Lačni več nismo, cerkev nam je odtujila Boga do mere, ko ga nihče več ne išče, samo še prosimo ga, da nam da vse, kar si želimo, duhovnost pa … Duhovnost nam ponuja večno srečo.

Dolgo sem razmišljala o duhovnosti. Leta dolgo. Spraševala sem ljudi, kaj menijo, da duhovnost sploh je. Odgovori so nihali od tega, da » je duhoven nekdo, ki nima televizije, ki ni popolnoma vključen v sistem, ki si upa živeti drugače«. In to kvalificira za duhovnega vse klošarje. Vse! Potem so mi rekli, da bolj si v stiku sam s sabo, bolj si duhoven. Ko sem vprašala, kdo je ta jaz, s katerim so v stiku, so začeli mencati ali pa so mi dajali neke instantne odgovore, s katerimi se nisem mogla zadovoljiti.

• Nekaj idej, kako lahko nekomu polepšate dan

Odločila sem se, da duhovnost ni zame

Nihče, nihče ni imel odgovora, ki bi ga lahko posvojila. Gledala sem jih, kako se prerekajo o tem kdo je bolj duhoven, in bolj ko sem gledala in bolj ko sem poslušala, bolj se mi je zdelo, da duhovnost ni zame. Odločila sem se, da me ne zanima. Odločila sem se, da nisem duhovna. Ne zanima me duhovnost in ne zanima me razsvetljenje, še najmanj pa me zanima nenavezanost. Pika.

Spoznanje

Potem sem imela v enem izmed svojih menstrualnih počivanj vizijo tega, kdo sem, kadar nisem v temle svetu, s temle teleščkom in temle omejenim umom. Videla sem, kako neemocionalen in neopisljiv je ta svet, in vedela sem, kako je videti svoboda. Ne vem, če ste opazili, ampak nisem napisala, da sem to začutila, ker ni bilo nekega blaznega čutenja, saj tudi telesa, s katerim bi lahko čutila, ni bilo. Vem, da vas kar nekaj ve, o čem govorim.

Ni nam namenjeno, da bi ves čas čutili samo srečo

Po tem dogodku sem bila glede sreče še bolj zmedena. Zmedena sem bila glede tega, da me veliko ljudi vidi kot nekoga, ki je duhoven, in bi torej morala biti ves čas srečna in ves čas zdrava. Za nekaj časa sem tudi sama nasedla temu.

• Odkrijte 5 najpogostejših razlogov, zakaj smo ženske utrujene

Ampak, povem vam, če sem že prišla v to življenje, na to Zemljo, v to telo, ki mi povzroča več drame, kot bi si želela, v ta sistem, ki je vse kaj drugega kot proizvajalec srečnih ljudi … Če sem se že odločila za ta kaos, za to raznolikost, potem ne verjamem, da sem si pred prihodom rekla: »Veš kaj, Vesna, zdajle boš šla tjale dol, kjer je na voljo milijarda občutkov, in boš skušala gojiti samo enega. Tako dolgo se boš pehala za njim, da bo vse ostalo izginilo.« Mater, da ne verjamem, da sem kdajkoli rekla nekaj takega!

Kaj je duhovnost?

Zadnjič sem ob branju Kezeletove knjige naletela na super definicijo duhovnosti. Pravi, da si duhoven toliko, kolikor dovoliš duši, da sije skozi tebe, in kolikor dovoliš življenju, da teče skozi tebe. Ploskala sem. To je to.

Ampak … duša … spet ena stvar, za katero pojma nimamo, kaj je, in ki je najbrž tako večdimenzionalna, da zares sploh ne moremo ugotoviti, kaj bi to lahko bilo.

Duša je pojem, ki je po zlorabljenosti takoj za Bogom in Ljubeznijo. Kaj si moja duša želi? Oziroma boljše vprašanje je, ali si duša sploh lahko želi? Si življenje lahko kaj želi? Si reka želi teči tukaj in ne drugje? Ali preprosto teče?

Kaj menite? Si življenje želi nekaj in ne nekaj drugega? To je pomembno vprašanje. Ker morda si ne želi, morda ni podvrženo dualizmu, v katerem so ene stvari fajn in druge grozne, ene v redu in prav, druge pa narobe in slabe. In, kaj ostane, če odstranimo želje? Razmislite … Kaj se zgodi, če pustimo duši in življenju teči?

Avtorica zapisa je Vesna Juvan

Preberite tudi:

• 3 nasveti, kako slab dan spremeniti v dobrega
• 30 načinov, kako si v praksi pokažemo ljubezen do sebe

Novo na Metroplay: O duhovnih praksah v psihoterapiji | Prof. dr. Borut Škodlar