Moderen zahodnjaški pogled na ljubezen nas sili, da si vsi želimo biti ljubljeni, ne samo romantično, ampak tudi s strani družine, prijateljev in vrstnikov. Ljubezen je tako 'postala' želja, da bi bili zaželeni, in pripravljeni smo storiti vse, da bi ugotovili, kako postati - in ostati - zaželeni.
Takšen pogled na ljubezen je seveda plod zahodnjaške potrošniške mentalitete, ki se je zažrla v vse pore naših življenj.
Pa je 'ljubezen', ki jo 'moramo' nekako 'izprositi' od drugih, če naj bi se počutili količkaj 'vredni, sploh zares še ljubezen? In kako smo sploh prišli v takšno situacijo?
"Ljubi me, da se bom lahko ljubil"
Šolski sistemi so zasnovani za ustvarjanje produktivnih in uspešnih ljudi. Za ustvarjalnega, nekonformističnega otroka tam ni prostora in iskanje okolja, v katerem bi bil tak otrok cenjen, starše pogosto veliko stane. Veliko od teh otrok pristane na zdravilih, da se prilagodijo, ker so starši pod pritiskom, da bi morali imeti 'normalnega' otroka.
Zahodnjaška družba tudi sicer neprestano sili ljudi, da bi se izboljšali. Postali popolni. Facebook in Instagram sta tako njen simptom kot sredstvo za ocenjevanje. Na družbenih omrežjih lahko vsak trenutek vidimo, kako nas drugi dojemajo (skozi všečke, oglede in komentarje), in nadvse pomembno se zdi, da smo videti srečni, kot da se nenehno zabavamo.
Tudi sodobni fokus terapevtske industrije se je mestoma premaknil z globinskega psihološkega pristopa na pretežno kognitivno vedenjske tipe terapij. "Cilj je postati delujoč in produktiven član družbe. Za tiste, ki že delujejo in so produktivni, pa je naslednji korak coaching. Postaviti si morate osebne cilje in jih nato doseči. Vedno obstaja kakšen vidik vas, ki ga je treba izboljšati ali 'popraviti', da boste še uspešnejši, bolj sprejemljivi in bolj ljubezni 'vredni'," so kritični v CAJS, Centru uporabnih Jungovih študij.
- Preberite si tudi: Odnosi v svetu, ki je pozabil na empatijo
Tako si vsi želimo samo eno. Pripadati in biti sprejeti. Prav tako moramo biti nekako boljši od vseh drugih. Zato igramo TO IGRO. Pa vendar se zdi, da nihče ne ve točno, kakšna ta igra je ali kakšna so pravila. Vemo le, da moramo biti boljši, bolj kul, srečnejši in nad samim seboj.
"Živimo v družbi, ki je osredotočena na vašo vrednost kot dobrino. Ni pomembno, kateri podkulturi pripadate, vaša vrednost v tem okolju temelji le na tem, kako dobro se vanj vklapljate, da vas drugi lahko sprejmejo in ljubijo, " še pišejo na CAJS, kjer iz prve roke opažajo, kako je študetom, če se počutijo izolirane, neljubljene, frustrirane ali osamljene. Prav to je pogosto tudi razlog, zakaj so izbrali ravno študij Junga.
"Večina ljudi stopi na pot Junga, ker doživljajo globoko žalost. Počutijo se izgubljene in nesrečne ter ločene od sebe in drugih."
Vrnitev k Jungu je vrnitev k sebi
Ljudi bi bilo potrebno spodbujati, da se vrnejo nazaj k sebi. Da lahko razvijajo svoje prirojene talente, lastne interese in tisto, kar jih veseli. Da bi lahko bili tisti posamezniki, ki so pozorni nase in samorefleksivni. Tisti, ki vedo, kdo so, v čem so dobri in v čem ne. Ki premorejo notranji kompas, ki jih vodi. Da kot posamezniki, ki najdejo smisel in namen v edinstvenem izražanju sebe.
Vse to je mogoče le, če se vrnemo nazaj k sebi.
"Vidite, če ljubi druge ljudi z namenom, da bi jih izkoristil, to ni ljubezen; ljubezen zgolj uporablja kot pretvezo, krinko, pod katero skriva svoje sebične interese. Da bi resnično lahko ljubil druge ljudi, mora najprej dokazati, da lahko ljubi sebe, kajti ljubiti samega sebe je najtežja naloga.
Ljubiti nekoga drugega je enostavno, toda ljubiti to, kar si, tisto, kar si, je tako, kot da bi objel žareče razbeljeno železo: vžge se vate in to je zelo boleče.
Ljubiti nekoga drugega je torej najprej vedno pobeg, na katerega vsi upamo, in vsi uživamo, ko smo tega sposobni. Toda na dolgi rok se vse vrne. Ne moreš za vedno obračati hrbet sebi, moraš se vrniti, moraš vstopiti v ta eksperiment, da bi izvedel, ali res znaš ljubiti. To je vprašanje - ali se lahko ljubiš, in to je ta preizkušnja."
Carl Jung o Nietzschejevem Zaratustri, zapiski seminarja v letih 1934-1939
Jung on the "love" thing pic.twitter.com/gkXz1YYQju
— Dr. Bob Beare (@DrBobBeare) December 16, 2024
Pot do pristnosti, ki jo je tako čislal Carl G. Jung, gre skozi razvijanje odnosa do sebe. "Ugotovite, kdo ste in kaj je vaše bistvo. Naučite se govoriti jezik svoje duše in vključiti svoje nezavedno. Spoprijateljite se s tistimi deli sebe, ki vam niso všeč. Naučite se prisluhniti svojemu telesu, čustvom in občutkom, saj je to pot do razumevanja, kaj se vam v resnici dogaja."
Preberite si tudi:
- 4 citati Carla Junga o samozavedanju za avtentično življenje
- Jungovska psihoterapija: učinkovita, ker resnično naslavlja vzroke