Dr. Gabor Maté: "Med ADHD in zasvojenostjo obstaja tesna povezava."

25. 12. 2023
Deli
Dr. Gabor Maté: "Med ADHD in zasvojenostjo obstaja tesna povezava." (foto: Profimedia)
Profimedia

"ADHD je pomemben dejavnik nagnjenosti k zasvojenosti, vendar ga zdravniki pogosto spregledajo," piše kanadski zdravnik dr. Gabor Mate.

Ljudje, ki imajo težave z zasvojenostjo, imajo pogosto prikrito motnjo pozornosti

V neki študiji so ugotovili, da ima kar 40 odstotkov odraslih alkoholikov prikrito motnjo (aktivnosti in) pozornosti. Pri ljudeh z ADHD je dvakrat večja verjetnost kot pri drugih, da začnejo zlorabljati kemične snovi, in štirikrat večja, da z alkohola preidejo na druge psihoaktivne droge.

Ljudje z ADHD tudi verjetneje kadijo, igrajo na srečo in imajo vrsto drugih zasvajajočih oblik vedenja. Med odvisniki od metamfetaminov jih ima znatna manjšina, 30 odstotkov ali več, že vse življenje ADHD.

Vsaka generacija je pod večjim stresom, kar vodi v bolj pogosto motnjo pozornosti in več zasvojenosti

Če v naši družbi narašča pogostost ADHD in drugih otroških razvojnih težav, tako ni zaradi 'slabe vzgoje', temveč zato, ker se naraščajoči stresi v okolju vzgoje navidezno povečujejo z vsako naslednjo generacijo.

Starši, še zlasti matere, v zgodnjih letih svojih otrok dobivajo vse manj podpore, ki jo potrebujejo. Težava ni v neuspehu posameznega starša, temveč gre za družbeni in kulturni polom katastrofalnih razsežnosti.

ADHD in zasvojenost imata veliko skupnega

Obe sta motnji samouravnavanja. Pri obeh gre za nenormalno dopaminsko dejavnost – zdravila za zdravljenje ADHD so pravzaprav poživila, kot je metilfenidat (Ritalin, Concerta) ali amfetamini (Dexedrine, Adderall), ki delujejo tako, da povečujejo dopaminsko dejavnost v pomembnih sklopih nevronskih povezav.

Osebnostne lastnosti ljudi z ADHD in zasvojenostjo so pogosto povsem enake: slabo samouravnavanje, okrnjen nadzor nad vzgibi, slaba diferenciacija in stalna potreba po iskanju kakšne motnje, ki bi odvračala pozornost od skrb vzbujajočih notranjih stanj.

Te motnje so lahko notranje, kot je na primer izklop, ali zunanje, kot je potreba po dražljajih v obliki dejavnosti, hrane, drugih ljudi ali snovi

Pomembno je, da ADHD prepoznamo in ustrezno zdravimo že v otroštvu

Pri takšnem zdravljenju niso potrebna zdravila v vsakem primeru, v nobenem primeru pa ne bi smela biti zdravila edina oblika zdravljenja. ADHD ni bolezen, naj bo podedovana ali ne; je predvsem razvojna težava. Ključno vprašanje ni, kako obvladovati bolezenske znake, temveč, kako ustvariti okolje, v katerem se bo otrok lahko pravilno razvil. 

Skrb vzbujajoče pa je, da večino otrok z diagnozo ADHD zdravijo zgolj z zdravili. Farmakološko zdravljenje ima sicer svoje mesto v zdravstveni obravnavi odraslih in otrok, ampak še zlasti pri slednjih bi ga bilo treba uporabljati previdno in le redko kot prednosten pristop.

Kljub temu iz raziskav jasno izhaja, da so nezdravljeni otroci z ADHD v večji nevarnosti za poznejše zasvojenosti kot tisti, ki dobivajo poživila. To je, seveda, logično, saj so po eni strani vse kemične zasvojenosti poskusi samozdravljenja.

Glede na neko raziskavo je 32 odstotkov mladostnikov, ki so med desetim in petnajstim letom začeli uporabljati metamfetamin, to naredilo zaradi pomirjujočega učinka droge.

Pri zdravljenju odraslih s katero koli vrsto zasvojenosti je treba iskati morebiten soobstoj nezdravljene ADHD

Iz osebnih izkušenj – pa tudi zato, ker sem delal z več sto odraslimi z ADHD, še preden sem sprejel trenutno delovno mesto v soseski Downtown Eastside – vem, da lahko ljudem, ki se spopadajo z zasvojenostjo, zelo pomagamo tako, da skušamo odpraviti težave v zvezi z ADHD. Po drugi strani pa mora vsak, ki zdravi odrasle ali mladostnike z ADHD, iskati tudi zasvajajoče oblike vedenja.

Uspešno zdravljenje ADHD ni mogoče, če zanemarimo zasvojenosti, ki lahko poslabšajo osnovno motnjo. Tako je ne glede na to, ali je oseba odvisna od psihoaktivnih snovi ali pa od katere izmed številnih vedenjskih zasvojenosti, ki jih naša kultura dela prosto dostopne in morda celo predstavlja v bleščeči luči.

Povzeto po knjigi V svetu lačnih duhov

Preberite tudi:

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja