Pri domorodnih ljudstvih beseda 'travma' prikliče boleče izkušnje, ne samo v sedanjosti, ampak zavestne ali nezavedne spomine na žalost, izgubo in globoko prizadetost, ki se prenašajo iz generacije v generacijo.
Domorodna ljudstva so skupaj prestala številna opustošenja, vključno z množičnimi boleznimi, suženjstvom, poboji, prisilno preselitvijo, ukradeno zemljo, prisilnim odvzemom otrok iz družin prek internatov in posvojitev ter izgubo jezikov in duhovnih praks. Raziskovalci to imenujejo zgodovinska travma ali rana duše.
Indijancem se je zgodovinska travma začela leta 1492, s Kolumbovim prihodom, in traja še danes.
Termin 'zgodovinska travma' morda daje misliti, kot da se je silna bolečina zgodila nekoč v zgodovini, enkrat v daljni preteklosti, in torej nima neposrednega vpliva na sedanjost. Resnica je drugačna. Domorodna ljudstva rano duše podoživjajo danes in vsakodnevno, nje posledice pa so trpko vseobsegajoče.
"Trenutne travme vključujejo rasizem, grožnje našim deželam in zlorabo okolja. Tu so nato še poskusi utišanja pričevanj o grozljivih izkušnjah v internatih in zavedanje, da so naši sorodniki pogosto pogrešani in umorjeni, ne bi bilo za to mar organom pregona," vedo povedati vidnejši predstavniki ameriških staroselskih skupnosti.
"Nekatere naše skupnosti se soočajo z visoko stopnjo zasvojenosti z drogami in alkoholom, nasiljem, revščino in pomanjkanjem ustrezne izobrazbe. Celo naše trenutno fizično in duševno zdravje odraža izzive, s katerimi se soočamo skozi generacije. Mnoga domorodna ljudstva so še vedno ločena od svojega kulturnega znanja, praks in jezika. S prekinitvijo povezave pridejo občutki žalosti, jeze, sramu in žalosti. Lahko se počutimo izgubljene, brez namena ali pa se poskušamo spopadati s temi občutki na nekonstruktivne načine."
Ena od vidnejših in najglasnejših predstavnikov 'izgubljenega ljudstva' je Dr. Brave Heart, ki je kot prva konceptualizirala zgodovinsko travmo že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Ob tem jo je utemeljila na način, ki omogoča boljše razumevanje vzrokov za to, da 'ameriške sanje' ostajajo nedosegljive za mnoge Indijance.
"Otroci tistih, ki so preživeli pokole, otroci tistih, ki so preživeli internate, prenašajo travme na svoje potomce. Da bi se zdravljenje sploh lahko začelo, je ključnega pomena, da se osredotočimo na zdravljenje naslednjih sedmih generacij. Pomembno je, da naše obrede vključimo v proces zdravljenja ter razvijemo lastne raziskave o posledicah zgodovinskih travm. Našo zgodovinsko travmo, vključno s travmo trenutnega položaja posameznika v ameriški družbi, je treba priznati in potrditi." - dr. Brave Heart
Kaj je zdravljenje?
Zdravljenje zgodovinske travme pomeni 'spraviti nazaj v ravnovesje vse vidike našega bitja', kar se nanaša tako na čustveni in mentalni kot tudi fizični in duhovni vidik.
"Zdravljenje je krepitev in ponovna povezava naših svetih vezi v nas samih, z vsemi živimi bitji in z naravnim svetom. Po tem svetu ne hodimo sami, ampak v odnosih. Zato se moramo naučiti dajati in sprejemati z nežnostjo ter se spomniti moči teh povezav skozi prostor in čas. Zdravljenje je proces in zato zanj ne gre odmerjati čas, ki naj bi bil potreben za žalovanje ali ozdravitev."
Strategije zdravljenja v skupnosti
Naslednje strategije zdravljenja zgodovinske travme so do danes že potrdile študije.
1. Zdravljenje z avtohtono kulturo
Obnovitev povezav z avtohtono kulturo. Ta zajema učenje, vključevanje in razvijanje staroselskih kulturnih praks in jezika.
Raziskave kažejo, da to pomaga ljudem razumeti, kdo so in od kod prihajajo, pa tudi, kako biti bolj povezan z lastnimi skupnostmi in predniki, kar posledično prispeva k splošnemu dobremu počutju. Raziskovalci so ugotovili, da lahko kulturne prakse, kot so tradicionalni nauki, pripovedovanje zgodb, obredi in tradicionalni plesi, pomagajo pri zdravljenju travm in žalosti.
2. Iskanje ravnovesja z zdravilnim kolesom
Zdravilno kolo je avtohtoni način ponovne vzpostavitve ravnovesja vseh štirih vidikov bivanja.
"Ko se v nas porajajo simptomi travme in žalosti, smo v neravnovesju," pravijo staroselski zdravilci, ki trpečim nato svetujejo delo z medicinskim kolesom. "Kolo simbolizira krog, ki ga razdlimo na štiri enake dele, s čimer želimo omogočiti vpogled v celostno sliko o tem, katere vidike svojega bitja ljudje gojijo in katerim morajo morda posvetiti več pozornosti in nege. Kot primer lahko navedemo, da boste ob izvedbi obreda morda ugotovili, da si morate vzeti odmor od družbenih medijev ali začeti hoditi na sprehode s prijateljem."
3. Pripovedovanje zgodb
Kot pravi lončarka iz Acome Josie Kie: "Vsi imamo zgodbo. Vsi imamo kaj povedati.”
Zgodbe se lahko prenašajo na mnogo načinov. Lahko se pripovedujejo ustno, prek gline, na platnu, pri tkanju, košarkarstvu in pletenju perl, danes pa tudi prek digitalnih medijev.
"Skozi proces ustvarjanja naših zgodb lahko svoje izkušnje osmislimo in na novo ovrednotimo. To nam pomaga pri zdravljenju travm in žalosti. Z deljenjem svojih zgodb drugim pomagamo bolje razumeti, kaj smo prestali, in tako povečamo našo povezanost z drugimi ter si povrnemo moč."
4. Skupnostno zdravljenje
Z 'vsi naši odnosi' ali mitákuye oyásʼiŋ se staroselci nanašajo na VSE, ki so del zdravilnega kroga, a tudi vse druge družine, skupnosti, prednike, živalske in rastlinske narode ter zemljo, ki vse to obkroža.
"Številne staroselske skupnosti druži ista ideja, isto sveto prepričanje, ki pravi 'ti si moj drugi jaz'. Osebno zdravljenje se tako lahko zgodi šele, ko zdravimo tudi skupno."
Srečanja ameriških staroselcev so eden od načinov za pristop k zdravljenju skupnosti. Ne glede na to, ali gre za sodelovanje v powwowu, prazniku ali celonočni slovesnosti, obstaja veliko načinov, kako lahko drug drugemu pomagajo pri ozdravitvi.
5. Skrb zase in za druge
Povrnitev tradicionalne prakse vzgoje otrok v temeljih spreminja to, kako staroselci skrbijo zase in za druge.
"Začnemo z uvajanjem tradicionalnih vrednot potrpežljivosti, pohvale, prijaznosti, ponižnosti in spoštovanja, osredotočenih na tradicionalno domorodno starševstvo. Starešine so povedali, da modrost teh praks temelji na celostnih duhovnih spoznanjih in obredih."
6. Prizemljitev
Vaje prizemljitve pomagajo prekiniti silne misli ali čustva, tako da se osredotočimo na nekaj oprijemljivejšega v sedanjosti, pravijo staroselski zdravilci, pritrjuje pa jim tudi ameriško psihološko združenje.
"Fizično se lahko ozemljite tako, da stojite ali sedite zunaj in se osredotočite na podrobnosti o občutku te povezave med vašim telesom in zemljo. Druga prizemljitvena vaja pa je globoko dihanje.," svetuje dr. Bigfoot, ki uči domorodno mladino, naj združi svoje 'vdihe in izdihe s sproščujočimi slikami tako, kot trava niha z vetrom ali obredni ples premika ženski šal'.
7. Pomoč zdravilca ali psihologa
Za pomoč pri zdravljenju travme in žalosti se gre obrniti tudi na bolj vešče, pa naj gre tu za tradicionalnega zdravilca, psihologa, terapevta ali klic na posebno telefonsko številko za krizne razmere.
"Morda vam bo koristilo, če boste izbrali strokovnjake, ki v pot zdralvjenja lahko vključijo tudi tradicionalne prakse, na primer obrede čiščenja in postenja. Če pa ste izbrali pot s psihologom ali terapevtom, ga vprašajte, ali pozna vašo skupnost, kako vključuje kulturo v svojo terapijo, katere vrste storitev ponujajo in ali so odprti za sodelovanje z vašo družino in tradicionalnimi zdravilci, da bi zadovoljili vaše potrebe," svetujejo zdravilci.
"Naš namen je ozdraviti od zgodovinske nerazrešene žalosti, s katero se spopadajo številni domorodni posamezniki in skupnosti. Zgodovinska nerazrešena žalost je žalost, ki spremlja travmo." dr. Brave Heart.
Povzeto po Health Info Net, APA in drugih virih.
Preberite si tudi:
- "Naša kultura je zdravilo za travmo," trdijo indijanski zdravilci
- Disociativne motnje v Indiji: zakaj so tako pogoste ravno pri ženskah?
- Kakšen bi bil naš planet v rokah STAROSELCEV?
Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj