Čuječnost mi je pomagala, da sem sprejel svojo introvertiranost, odpravil socialno anksioznost in še veliko več.
V mlajših letih nikoli nisem vedel, da sem introvert. Vedno sem bil popolnoma običajen otrok in na meni ni bilo nič nenavadnega.
A kmalu so mi drugi začeli govoriti, da sem preveč tih, resen in sramežljiv. Rad sem imel (in še vedno imam rad) svoj prostor. Rad počnem stvari sam ali z zelo tesnim prijateljem. Rad preživljam čas doma, se učim novih stvari ali preprosto brskam po spletu.
Nikoli mi ni bila všeč ideja, da bi bil v večjih skupinah ljudi ali se udeleževal zabav. Že samo ob misli na to sem se počutil obremenjenega in preprosto nisem imel energije za takšne dejavnosti.
Ko je zunaj nekdo pristopil do mene, sem bil anksiozen in tudi, če sem se trudil ohranjati miren pogovor, se ta pogosto ni izšel.
Ko sem odraščal, je ta moja introvertiranost postala zelo moteča.
Začela je vplivati na to, kako sem dojemal sebe.
Postajal sem vse bolj anksiozen. Druženje in sklepanje prijateljstev mi je predstavljalo stres. Moja introvertiranost mi je povzročala preglavice v pomembnih situacijah, kot so denimo razgovori za službo.
Končno sem se odločil: "To ni življenje, ki si ga želim."
Ker sem od vedno rad raziskoval, sem se tudi tukaj odločil za temeljito raziskavo in iskanje trajnih rešitev za spremembo svojega življenja. V fazi raziskovanja sem naletel na prakso čuječnosti.
Zamisel o urjenju svojega uma, da ostane v sedanjem trenutku in se zaveda svojih misli ter občutkov mi je bila zelo zanimiva in čutil sem, da bi lahko pri meni delovala.
- Preberite tudi: Vem, da je občutek neprijeten, a je za rast nujen
Tako sem se pričel učiti o čuječnosti in o tem, kako jo lahko uporabim za izboljšanje sebe.
Nekaj let kasneje, ko sem poglobil prakso in jo izvajal vsak dan, sem opazil veliko izboljšav v svojem življenju ter načinu, kako stvari počnem. Postal sem opremljen za obvladovanje vidikov svojega življenja, s katerimi sem prej imel težave.
Kako mi je čuječnost pomagala?
Tukaj je 5 načinov, kako je čuječnost spremenila in izboljšala moje življenje.
1. Sprejel sem svojo introvertiranost.
Sprva sem mislil, da se bo moje življenje izboljšalo le tako, da se bom naučil biti ekstrovertiran.
Ustvaril sem celo strategijo, kako bom počasi postal bolj zgovoren in družaben – kako se bom prisilil obiskovati več družabnih dogodkov, se pogovarjati s čim več ljudmi in jim povedati vse o svojem življenju. Drugi bi začutili, da sem odkrit z njimi in se nato odprli meni, in življenje bi postalo čudovito.
Če pogledam nazaj, je bila ta strategija zasnovana tako, da mi pomaga živeti v laži in iluziji. Naučila naj bi me biti vse razen sebe in vesel sem, da načrta nisem izpeljal.
Ko sem nekaj časa vadil čuječnost, sem se zavedel svoje narave introverta in tega, kako sem počel stvari v življenju. Opazil sem, da ima introvertiranost veliko pomanjkljivosti, hkrati pa tudi veliko prednosti.
Kot introvertiran sem se pogosto zdel dolgočasen in tih, zato me mnogi niso marali, a prijatelj mi je rekel, da ima, ker je ekstrovertiran, veliko lažnih prijateljev, ki ga prizadenejo.
Takrat sem ugotovil, da nobena stran ni boljša od druge. Introvertnost in ekstrovertnost sta imeli tako prednosti kot slabosti.
S tem spoznanjem mi je postalo udobno biti introvert, kakršen sem bil. Odločil sem se, da ohranim svojo naravo introverta. Morda ne bo popolno, a vsaj ne bom živel v laži, če se bom pretvarjal, da sem nekdo, ki nisem.
- Preberite tudi: Dedne bolezni ne obstajajo, obstaja pa dedna energijska matrica
2. Postal sem bolj samozavesten.
Sprejemanje sebe je najboljša stvar, ki sem jo od čuječnosti pridobil. Pomagala mi je, da sem se počutil dobro v svoji koži in posledično se je povečala tudi moja samozavest.
Nisem več verjel, da je slabo biti introvert in lažje sem se osredotočil na pozitivno stran tega.
Prešel sem iz "Rad bi bil bolj družaben in zgovoren!" na "Všeč mi je, kako sem tiho in kako dobro se imam, ko sem sam!"
Poleg tega mi je zavedanje anksioznih in stresnih misli ter občutkov, ki sem jih imel, ko sem bil med ljudmi, pomagalo spoznati, da so neutemeljene in da so bile samo to – misli in občutki. Stvari, ki prihajajo in odhajajo. Niso realnost.
V mislih sem si ustvaril pretirane scenarije, zaradi katerih sem se v bližini ljudi počutil tesnobno in nerodno. S tem, ko sem se jih preprosto zavedal, ne da bi karkoli naredil, so postali nemočni in socialna anksioznost je počasi izginila iz mojega življenja.
- Preberite tudi: 4 tehnike za bolj umirjeno življenje
3. Čuječnost mi je dala mentalno jasnost in osredotočenost.
Ko sem se naučil zavedati svojih misli, čustev in občutkov v trenutku, sem imel manj misli in več nadzora nad svojimi občutki. Manj misli, zlasti misli, ki vzbujajo tesnobo, se pretvorijo v večjo mentalno jasnost ter osredotočenost.
Namesto da bi imel negativne misli o tem, kako me drugi ljudje dojemajo, ko sem komuniciral z njimi, ali o tem, kako nerodno sem se počutil, ko sem se pogovarjal z njimi, sem postal bolj odprt in se zavedal pogovora z ljudmi ter začel več hoditi ven, ne da bi o tem preveč razmišljal.
Ta rahla sprememba pristopa mi je omogočila, da sem ljudi gledal v oči, ko sem se pogovarjal z njimi, in ohranil normalen in miren pogovor, ne da bi kdo ugotovil, da sem bil nekoč introvertiran "socialni invalid".
Poleg tega sta mi zmanjšanje motečih misli in čustveni nadzor, ki sem ga pridobil s prakso, pomagala izboljšati svojo raven produktivnosti pri izobraževanju in delu. Zaradi bolj umirjenih misli moj um dlje časa ohrani fokus in moja pozornost se poveča.
- Preberite tudi: Ste rojeni podnevi ali ponoči?
4. Bolj sem se pričel zavedati sebe.
Z nenehnim zavedanjem skozi ves dan sem se lahko bolje razumel. Odkril sem posebna področja v svojem življenju, na katerih sem bil dober in tista, na katerih sem moral delati.
Z drobnimi opazkami o sebi sem začel tudi razmišljati o boljših pristopih. Tako sem lahko postal tudi boljši človek in izboljšal kvaliteto svojega življenja.
- Preberite tudi: Slovenci smo ljudje, ki radi mislimo s svojo glavo (Karel Gržan)
5. V moje življenje sta vstopila notranji mir ter harmonija.
V nekaj letih sem se iz socialno nerodne, nenehno zaskrbljene osebe razvil v samozavestno, mentalno ter čustveno bolj stabilno osebo. Zaradi tega sem se počutil bolj umirjeno in usklajeno s seboj.
Ni se mi bilo treba pretvarjati ali razmišljati in delati stvari tako, kot bi jih delal ekstrovert, samo zato, da bi bil sprejet. Sprejel sem se takšnega, kot sem in odkril, kako imajo drugi ljudje radi moje introvertirane lastnosti. To mi je prineslo še dodaten občutek zadovoljstva.
S pomočjo čuječnosti sem začel bolj svobodno razmišljati in delovati v skladu s svojo naravo, zaradi česar je moje celotno življenje bilo veliko bolj pristno, polno in srečno.
Prirejeno po: TinyBuddha
- Preberite si še: 9 darov, ki smo jih prejeli ob rojstvu, a jih ignoriramo