Zdravje je naravna in življenjska skrb vseh nas. Hkrati je za dinamičen proces, saj se stanje neprestano spreminja. Dobro zdravje je zato blagoslov in bistveno.
Človek dobrega zdravja lahko polno uživa življenje. Uživa v hrani in druženju ter je lahko produktiven. Ne izogiba se svojim obveznostim. Zna delati razumno in stvari ne pušča nedokončane. Dobro zdravje mu daje zagon in moč tako pri delu kot sicer v življenju. Dobro počutje ga vodi tudi k izboljšanju kakovosti življenja z osebnostno rastjo ali pozitivnim vedenjem in odnosom.
Pomembno je, da prevzamemo odgovornost za svoje dobro počutje z dovolj telesne aktivnosti in sposobnostjo premagovati čustvene težave ter obvladovanja stresa, ki mu nihče popolnoma ne uide.
Dobro zdravje je blagoslov
Dobro zdravje je neprecenljiv blagoslov v življenju. Ohranjate ga lahko s telesno vadbo, zgodnjim jutranjim sprehodom, igro, uravnoteženo prehrano, zadostnim počitkom in obvladovanjem zaskrbljenosti.
Do čustvenih težav pride, ko ne skrbimo za svoje fizično zdravje in dušno blagobit ter zanemarimo nujo po vzdrževanju zdravega odnosa do hrane ali spanja. Če čustvenih težav ne naslovimo ali jih ne znamo ustrezno nasloviti, te lahko prerastejo v čustveno stisko, ta pa v čustveno motnjo.
Čustvena motnja je duševna bolezen, ki vpliva na naše vedenje, občutke in razpoloženje. Medtem ko vsak od nas občasno doživlja stanja žalosti ali veselja, bolezni in zdravja, saj se ta v življenju neprestano izmenjujejo, težave nastanejo, ko to stanja trajajo dlje časa. Tedne in mesece. Če takšni občutki zmotijo naše siceršnje funkcioniranje in prevladajo nad našim vsakdanom, lahko govorimo o duševni ali čustveni motnji. Ob tem gre dodati, da tudi takšna trpka izkušnja v sebi nosi potencial velike osebnostne rasti.
Vznik čustvenih motenj gre iskati v otroštvu ali adolescenci in lahko leta ostanejo nediagnosticirane ali nezdravljene.
Čustvene težave so povezane tudi z določenimi dejavniki iz okolja, ki motnjo generirajo. Med pogostimi so revščina, fizična zloraba, zanemarjanje, travmatiziranost, prevelika pričakovanja, nedoslednosti, zmeda in drugo.
Ko govorimo o čustvenih težavah, imamo v mislih naslednjih 8 tipov, s katerimi se lahko soočamo v svojem vsakdanjem življenju, in za katere obstajajo tudi rešitve.
Depresija
Ljudje z depresijo trpijo zaradi kroničnih občutkov žalosti, brezupa in nemoči.
Depresivne motnje vplivajo tako na način prehranjevanja in spanja kot na način razmišljanja o stvareh in obče počutje. Biti depresiven skratka ni isto kot 'imeti slab dan' ali biti nezadovoljen. Prav tako ni znak šibkosti ali nekaj, za kar bi se ljudje sami odločili ali si lahko izbrali. Ljudje z depresijo se primeža bolezni prav tako ne morejo kar tako 'otresti', na lastno željo ali pobudo drugega. Za svoje okrevanje pogosto potrebujejo pomoč.
Depresijo je mogoče ozdraviti - v nekaterih primerih z zdravili, drugih pa tudi brez njih. Pomagajo namreč tudi psihoterapija, telovadba, zdrava hrana, dober spanec in spremembe v življenjskih usmeritvah.
Fobije in strahovi
Fobija je iracionalen strah pred določeno situacijo. Za večino ljudi so te vrste strahovi manjši in obvladljivi, ko pa postanejo resni, povzročijo izjemno tesnobo in motijo normalno življenje. Pogoste fobije so strah pred višino, bližino drugih ljudi, iglami, kačami, pajki in številnimi drugimi stvarmi. Nekateri ljudje celo čutijo, da jih je strah prav vsega.
Fobije so v veliki meri povsem ozdravljive. Običajno se razvijejo v otroštvu, ker pa ostanejo spregledane, lahko puščajo posledice globoko v odraslost.
Fobije so v veliki meri ozdravljive. Pri nekaterih si lahko pomagate sami, ko prepoznate svojo notronjo moč, pri drugih vam lahko pomagajo izurjeni terapevti z vedenjsko terapijo, protikondicioniranjem in sistematičnim terapevtskim procesom.
Čustveno prehranjevanje
Ko imamo čustvene težave, a čustev ne znamo ali ne zmoremo ustrezno sprocesirati, izraziti in obvladovati, lahko začnemo jesti preveč ali premalo. Sčasoma, če mehanizem reševanja čustvenih težav s hrano ostane spregledan, se lahko razvijejo motnje hranjenja. Gre za zapletena stanja duševnega zdravja, ki pogosto zahtevajo posredovanje medicinskih in psiholoških strokovnjakov.
Pri čustvenem prehranjevanju gre manj za hrano kot takšno in bolj za čustva, ki nezdrav vedenjski vzorec zaganjajo. Gre za čustva, kot so jeza, sram, krivda, osamljenost, strah in dolgočasje.
Mehanizem za spoprijemanje s tem vedenjskim vzorcem je nasloviti prav ta čustva. Jih prepoznati, jim dati prostor, se naučiti z njimi sobivati in jih regulirati. Motivacija in deljenje svojih misli ali občutkov (naj si bo s pisanjem dnevnika ali v pogovoru s terapevtom) sta zdravilo, s katerim človek prekine cikel čustvenega prehranjevanja in se lahko osredotoči na svoje druge življenjske potrebe.
Trma
Trmoglavost ali rigidnost v mišljenju in delovanju je čustvena težava, ki se pojavi zaradi strahu pred izgubo nečesa, zaradi česar človek postane tog do vsega, kar ima v življenju.
Nekateri ljudje trmoglavost vidijo kot nekaj, kar je povezano s ponosom in uporništvom, drugi jo ocenjujejo zgolj kot kljubovalnost. A to so zgolj površne ocene. V ozadju trmoglavosti je namreč svojstven obrambni mehanizem psihe, ki pa zaradi svoje togosti prinaša človeku več težav kot koristi.
V veliko pomoč pri tem je psihoterapija.
Preobčutljivost
Nič slabega ni, če pokažete svojo bolj čustveno plat. Ste samo človek in povsem normalno ter naravno je imeti čustva.
Tudi z večjo občutljivostjo samo po sebi ni nič narobe. Občutljivost ima številne prednosti, žal pa lahko povzroča tudi kup neprijetnih težav.
Preobčutljivi posamezniki so običajno preobremenjeni. Nase lahko prevzamejo preveč odgovornosti, zaradi česar na koncu dneva trpijo. Ker so pogosto v stresu, ki jih morda celo preplavlja, lahko trpijo za glavoboli, migreno, zapadejo v depresijo in podobno.
Preobčutljivost lahko obvladate z meditacijo, poslušanjem umirjene glasbe in vzpostavljanjem večjega življenjskega ravnovesja.
Osamitev
Če v nekem obdobju svojega življenja občutimo potrebo po tem, da bi se umaknili od sveta, je to lahko povsem legitimno in razumno. Biti in si upati ostati občasno sam s seboj je znak čustvene in osebne zrelosti.
Povsem drugače pa je, če v izolacijo bežite in to pogosto. Nekateri razlogi za to so lahko ustrahovanje v šoli, pomanjkanje samozavesti, strah pred izgubo prijateljev in strah pred poškodbo. Človek, ki se zateka v izolacijo, pogosto dvomi v lastno vrednost in ni prepričan v nič v svojem življenju. Stanje se lahko tudi še poslabša in ne gre spregledati, da nekateri posamezniki lahko postanejo tudi suicidalni.
Obstajajo načini za premagovanje te čustvene težave. Nekateri se srečujejo s starimi prijatelji in se poskušajo z njimi povezati. Če se človek ne počuti dobro v družbi svojih prijateljev, se lahko pridruži spletnim skupnostim in postane del širše virtualne mreže na teme, ki ga vroče zanimajo.
Če vam poskus povezovanja z drugimi ljudmi (četudi samo virtualno) povzroča tesnobo, sta tu še vedno narava in hišni ljubljenčki. Veliko ljudem zelo pomaga že sprehod po gozdu ali parku, kjer se lahko povežejo z zdravilnimi silami narave. Ko se povežemo z naravo, še posebno nje zelenim delom, se praviloma umirimo. In ko se enkrat notranjem umirimo, se prenehamo obsedeno spraševati o življenju in začnemo uživati.
Da druženje z živalmi deluje terapevtsko, prav tako že dolgo vemo. Tudi pogovor s hišnim ljubljenčkom ni prav nič čudaškega. Veliko ljudi se z živalicami pogovarja, te pa razumejo več, kot si morda mislimo, in pozornost vračajo z veliko ljubezni.
Agresivnost
Agresivnost je izraz, ki se uporablja za tiste posameznike, ki so samouničujoči ali povzročajo bolečino drugim. Agresija lahko zavzame številne oblike. Lahko je fizična, mentalna, čustvena ali verbalna.
K temu, zakaj posameznik postane tako ali drugače agresiven, prispeva več dejavnikov. Včasih je vzrok agresije že vzgoja. Če se otrok počuti ignoriranega ali trpi zlorabo, lahko postane agresiven. Spet v drugem primeru je v ozadju izjemno burne čustvenosti tudi travmatičen dogodek.
Gre za ozdravljivo čustveno težavo, a je pri svojem pristopu k agresivni osebi potrebno ohraniti notranji mir.
Ko človek postane agresiven, mu gre najprej dati nekaj prostora. Zaradi slabe impulzivne kontrole se lahko energična oseba fizično poškoduje. V takšnem trenutku ne pomagajo besede, bolje je stopiti v kontakt s strokovnjakom za duševno zdravje, lahko pa tudi zdravnikom.
Napadi panike
Je stanje, ko oseba težko diha zaradi močne stopnje strahu in tesnobe. Silovit val groze vas lahko zajame kadar koli, ne da bi se navzen jasno kazali kakršni koli simptomi.
Glavni vzrok za napad panike je sprva pogosto nejasen, sčasoma pa lahko postane jasno, da je v ozadju kakšen že minuli travmatičen dogodek.
Ljudem, ki trpijo za napadi panike, pomagajo vaje globokega dihanja. Ko se naučijo nadzorovati dihanje, lahko prevzamejo nadzor nad svojim odzivom na različne situacije.
Tudi vonj sivke dokazano blaži napade panike. Sivkino olje imate lahko s seboj, v stanju panike pa si ga lahko nanesete na roke in vdihnete vonj.
Povzeto po Nurturey.com in drugih virih.
Preberite si tudi:
- Duševna stiska: 5 nasvetov, kako si pomagati v času čustvene stiske
- Življenje ni vedno pošteno: 5 korakov za sprejemanje težkih situacij
- Upanje je protistrup za stres, depresijo in anksioznost, kažejo študije