Fobija je vrsta anksiozne motnje, ki pri posamezniku povzroča izjemen, iracionalen strah pred določeno situacijo, živim bitjem, krajem ali predmetom.
Oseba s fobijo pogosto spremeni svoje življenje tako, da se lahko ogne tistemu, kar se ji zdi nevarno, pri čemer je namišljena grožnja večja od dejanske.
Oseba doživi močno stisko, ko se sooči z izvorom fobije. To ji lahko prepreči normalno delovanje in včasih privede do napadov panike.
Kaj je fobija?
Fobija je pretiran in iracionalen strah.
Izraz 'fobija' se pogosto uporablja za strah pred enim samim sprožilcem, čeravno stroka prepoznava tri vrste fobij:
1. Specifična fobija: gre za močan, iracionalen strah pred določenim sprožilcem. Specifične fobije so znane kot enostavne fobije, saj so povezane z določljivim vzrokom, ki se ne pojavlja pogosto v vsakdanjem življenju posameznika, na primer s kačami. Zato ni verjetno, da bi bistveno vplivale na vsakdanje življenje.
2. Socialna fobija ali socialna anksioznost: To je globok strah pred javnim ponižanjem in pred tem, da bi ga drugi v družbenem okolju izpostavili ali obsojali. Za osebe s socialno anksioznostjo je misel na velika družabna srečanja strašljiva. Te fobije ne gre zamenjevati s sramežljivostjo.
3. Agorafobija: gre za strah pred situacijami, iz katerih bi bilo težko pobegniti, če bi oseba doživela skrajno paniko, na primer v dvigalu ali zunaj doma. Pogosto se napačno razume kot strah pred odprtimi prostori, vendar se lahko nanaša tudi na zaprtost v majhnem prostoru, na primer v dvigalu, ali na javni prevoz. Pri ljudeh z agorafobijo je tveganje za panično motnjo večje.
Socialna anksioznost in agorafobija sta znani kot kompleksni fobiji, saj so njuni sprožilci težje prepoznavni. Osebe s kompleksnimi fobijami se tudi težje izognejo sprožilcem, kot sta odhod iz hiše ali bivanje v veliki množici.
Kompleksne fobije
Kompleksna fobija ima veliko večjo verjetnost, da bo vplivala na počutje osebe, kot specifična fobija.
Na primer, osebe, ki doživljajo agorafobijo, imajo lahko tudi številne druge fobije, ki so med seboj povezane. Med njimi sta lahko monofobija ali strah pred tem, da bi ostali sami, in klavstrofobija, strah pred ujetostjo v zaprtih prostorih.
V hujših primerih oseba z agorafobijo le redko zapusti svoj dom.
Fobijo je mogoče diagnosticirati, ko oseba začne organizirati svoje življenje tako, da se izogiba vzroku svojega strahu. Fobija je hujša od običajne reakcije strahu. Ljudje s fobijo se morajo izogibati vsemu, kar sproži njihovo tesnobo.
Simptomi fobije
Oseba s fobijo ima naslednje simptome. Ti so značilni za večino fobij:
- občutek neobvladljive tesnobe ob stiku z virom strahu,
- občutek, da se je treba viru strahu za vsako ceno izogniti,
- nezmožnost pravilnega delovanja, kadar je izpostavljen sprožilcu,
- priznanje, da je strah iracionalen, nerazumen in pretiran, skupaj z nezmožnostjo obvladovanja občutkov.
Oseba bo verjetno občutila paniko in močno tesnobo, ko bo izpostavljena predmetu svoje fobije. Telesni učinki teh občutkov lahko vključujejo:
- potenje,
- nenormalno dihanje,
- pospešen srčni utrip,
- tresenje,
- vročinski oblivi ali mrzlica,
- občutek dušenja,
- bolečine ali stiskanje v prsih,
- metuljčki v želodcu,
- mravljinčenje,
- suha usta,
- zmedenost in dezorientiranost,
- slabost,
- omotica,
- glavobol.
Občutek tesnobe se lahko pojavi že z mislijo na predmet fobije. Pri mlajših otrocih lahko starši opazijo, da jokajo, se zelo oklepajo ali se skušajo skriti za noge staršev ali predmetov. Da bi pokazali svojo stisko, se lahko tudi razjezijo.
Vrste enostavnih fobij
Najpogostejše specifične fobije so:
- Klaustrofobija: strah pred bivanjem v utesnjenih, zaprtih prostorih.
- Aerofobija: strah pred letenjem.
- Arahnofobija: strah pred pajki.
- Fobija pred vožnjo: strah pred vožnjo avtomobila.
- Emetofobija: strah pred bruhanjem.
- Eritrofobija: strah pred rdečico.
- Hipohondrija: Strah pred boleznijo.
- Zoofobija: strah pred živalmi.
- Akvafobija: strah pred vodo.
- Akrofobija: strah pred višino.
- Fobija pred krvjo, poškodbami in injekcijami: strah pred poškodbami s krvjo.
- Eskalafobija: strah pred tekočimi stopnicami.
- Fobija predora: strah pred predori.
To še zdaleč niso edine specifične fobije. Ljudje lahko razvijejo fobijo pred skoraj vsem. S spremembami v družbi se spreminja tudi seznam možnih fobij. Nomofobija je na primer strah pred tem, da bi ostali brez mobilnega telefona ali računalnika. Gre prazvaprav za patološki strah pred tem, da bi ostali brez stika s tehnologijo.
Vzroki za fobije
Fobija se nenavadno pojavi po 30. letu starosti, večina se jih začne v zgodnjem otroštvu, najstniških letih ali v zgodnji odrasli dobi.
Povzročijo jih lahko stresna izkušnja, zastrašujoč dogodek ali starši ali člani gospodinjstva s fobijo, ki se je otrok lahko "nauči".
Specifične fobije
Te se običajno razvijejo pred 4. do 8. letom starosti. V nekaterih primerih so lahko posledica travmatične zgodnje izkušnje. Primer je klavstrofobija, ki se razvije sčasoma, ko ima mlajši otrok neprijetno izkušnjo v zaprtem prostoru.
Fobije, ki se začnejo v otroštvu, so lahko tudi posledica tega, da so priča fobiji drugega družinskega člana. Otrok, katerega mati ima na primer arahnofobijo, ima veliko večjo verjetnost, da bo razvil enako fobijo.
Kompleksne fobije
Potrebnih je več raziskav, da bi natančno potrdili, zakaj se pri posamezniku razvije agorafobija ali socialna anksioznost. Raziskovalci trenutno menijo, da so kompleksne fobije posledica kombinacije življenjskih izkušenj, možganske kemije in genetike.
Morda so tudi odmev navad zgodnjih ljudi, ki so ostale iz časov, ko so odprti prostori in neznani ljudje na splošno predstavljali veliko večjo grožnjo osebni varnosti kot v današnjem svetu.
Kako delujejo možgani med fobijo
Nekatera področja možganov shranjujejo in se spominjajo nevarnih ali potencialno smrtonosnih dogodkov.
Če se oseba kasneje v življenju sooči s podobnim dogodkom, ti predeli možganov ponovno prikličejo stresni spomin, včasih tudi večkrat. To povzroči, da se telo odzove enako.
Pri fobiji področja možganov, ki se ukvarjajo s strahom in stresom, vedno znova neustrezno prikličejo strašljiv dogodek.
Raziskovalci so ugotovili, da so fobije pogosto povezane z amigdalo, ki leži za hipofizo v možganih. Amigdala lahko sproži sproščanje hormonov 'boj ali beg'. Ti telo in um spravijo v stanje visoke pripravljenosti in stresa.
Zdravljenje fobij
Fobije so zelo dobro ozdravljive in ljudje, ki jih imajo, se skoraj vedno zavedajo svoje motnje. To je v veliko pomoč pri diagnosticiranju.
Pogovor s psihologom ali psihiatrom je koristen prvi korak pri zdravljenju že ugotovljene fobije.
Če fobija ne povzroča resnih težav, večina ljudi ugotovi, da jim preprosto izogibanje viru strahu pomaga ohraniti nadzor. Veliko ljudi s specifičnimi fobijami ne bo iskalo zdravljenja, saj so ti strahovi pogosto obvladljivi.
Sprožilcem nekaterih fobij pa se ni mogoče izogniti, kar pogosto velja za kompleksne fobije. V teh primerih je pogovor s strokovnjakom za duševno zdravje lahko prvi korak k okrevanju.
Zdravnik, psihiater ali psiholog tako lahko priporoči vedenjsko terapijo, zdravila ali kombinacijo obojega. Cilj terapije je zmanjšati simptome strahu in tesnobe ter pomagati ljudem obvladovati njihove reakcije na predmet fobije.
Vedenjska terapija za fobije
Obstajajo številne terapevtske možnosti za zdravljenje fobije.
Desenzibilizacija ali terapija z izpostavljanjem
S to metodo lahko ljudje s fobijo spremenijo svoj odziv na vir strahu. Vzroku fobije so postopoma izpostavljeni v več stopenjskih korakih. Oseba z aerofobijo ali strahom pred letenjem z letalom lahko na primer pod vodstvom izvaja naslednje korake:
- Najprej bo razmišljala o letenju.
- Terapevt jim bo naročil, naj si ogledajo slike letal.
- Oseba bo šla na letališče.
- Strah se bo stopnjeval tako, da bo sedela v vadbeni simulaciji letalske kabine.
- Nazadnje se bo vkrcala na letalo.
Kognitivno-vedenjska terapija (KVT)
Zdravnik, terapevt ali svetovalec osebi s fobijo pomaga, da se nauči različnih načinov razumevanja in odzivanja na vir fobije. To lahko olajša spoprijemanje s fobijo. Najpomembneje je, da lahko KVT osebo, ki doživlja fobijo, nauči nadzorovati lastne občutke in misli.
Povzeto po Medical News Today in drugih virih.
Preberite si tudi:
- Strah pred vsem: "Je to normalno, da me je neprestano vsega strah?"
- Kako umiriti anksioznost: nasveti in učinkovita orodja za samoumiritev
- Zdravila za anksioznost brez recepta: čaji, kapljice, tinkture ...