Motnje spanja: od nespečnosti do nočnih mor (in kako si pomagati)

Nemalo ljudi ni takšne sreče. Raziskave kažejo, da mnogi ljudje ne dobijo priporočene količine spanja, zlasti v sodobni družbi, kjer so pritiski dela in konstantna povezanost pogosto ovire za dober spanec. Tudi kvaliteta spanja je pogosto slabša zaradi stresa in drugih zdravstvenih težav.

Zares problem pa nastane, ko moten spanec postane kroničen. Takrat začnemo govoriti o motnjah spanja, pri čemer je najpogostejša in zato najbolj znana prav nespečnost.

Motnje spanja

1. Nespečnost

Nespečnost lahko povzročajo različni dejavniki, med katerimi so najpogostejši stres, anksioznost, depresija, spremembe v okolju ali življenjskem slogu, fizične bolezni, in nekatera zdravila. Vzrok je lahko tudi slaba higiena spanja, kar vključuje nepravilne urnike spanja, uporabo elektronskih naprav pred spanjem ali neprimerno okolje za spanje (preveč svetlobe ali hrupa).

Simptomi nespečnosti vključujejo težave pri zaspanju, pogosto prebujanje ponoči, zgodnje prebujanje in nezmožnost ponovnega zaspanja, ter nemiren in neprekinjen spanec. Dnevni simptomi lahko vključujejo utrujenost, zmanjšano pozornost in koncentracijo, razdražljivost, povečano tveganje za nesreče in splošno zmanjšanje kakovosti življenja.

Dolgotrajna nespečnost lahko ima resne posledice za fizično in psihično zdravje. Med te posledice spadajo povečano tveganje za razvoj duševnih motenj, kot sta depresija in anksioznost, povečano tveganje za srčno-žilne bolezni, diabetes tipa 2, in debelost. Prav tako lahko vpliva na imunski sistem, kar poveča dovzetnost za različne bolezni.

Zdravljenje nespečnosti je pogosto večdimenzionalno, kar pomeni kombiniranje tehnik vedenjske terapije, izboljšanje higiene spanja in, po potrebi, farmakoloških intervencij, da se zagotovi najboljši možen rezultat za posameznika.

2. Spalna apneja

Spalna apneja je resna motnja, pri kateri pride do prekinitev dihanja med spanjem. Obstajata dve glavni vrsti spalne apneje: obstruktivna spalna apneja, ki je posledica fizične ovire v dihalnih poteh, in centralna spanlna apneja, ki se pojavi, ko možgani ne pošiljajo pravilnih signalov mišicam, ki nadzorujejo dihanje. Faktorji tveganja vključujejo prekomerno telesno težo, starost, kajenje, zlorabo alkohola, in anatomsko značilnosti, kot so ozke dihalne poti ali povečan jezik.

Glavni simptomi spalne apneje vključujejo glasno smrčanje, prekinitve dihanja opažene s strani drugih, občutek zadušitve ali dušenja, ki vas zbudi, pretirano dnevno zaspanost, jutranji glavoboli, težave s spominom ali koncentracijo, razdražljivost ali depresivno razpoloženje, in nočno potenje.

Nenadzorovana spalna apneja povečuje tveganje za številne resne zdravstvene težave, vključno s srčnimi obolenji, kot so visok krvni tlak, srčni napad, nepravilen srčni ritem in možganska kap. Prav tako lahko povzroči diabetes tipa 2, težave z jetri in poveča možnost razvoja depresije. Dnevna zaspanost, ki je posledica splane apneje, lahko vodi tudi do povečanega tveganja za nesreče pri delu ali med vožnjo.

Spalna apneja je resna motnja, ki zahteva natančno diagnozo in prilagojeno zdravljenje, zato je pri simptomih, ki bi lahko nakazovali na to motnjo, priporočljivo, da se kar najhitreje posvetujete z zdravnikom.

3. Narkolepsija

Narkolepsija je kronična nevrološka motnja, ki vpliva na nadzor spanja in budnosti. Pogosto je povezana z nizko ravnjo hipokretina (imenovanega tudi oreksin), ki je nevrotransmiter, pomemben za ohranjanje budnosti. Vzroki za ta upad niso popolnoma razjasnjeni, vendar so pogosto povezani z avtoimunskimi reakcijami, ki lahko poškodujejo celice, ki proizvajajo hipokretin v možganih.

Glavni simptom narkolepsije je ekstremna dnevna zaspanost. Posamezniki se lahko počutijo nenadoma zelo zaspani in lahko v nekaj sekundah zaspijo, tudi če so v aktivnih ali neprimernih okoliščinah. Pri nekaterih posameznikih se lahko pojavi katapleksija ali izguba mišičnega tonusa, ki se sproži z močnimi čustvi, pogosto z veseljem ali smehom. To lahko povzroči padce ali nenadno ohlapnost obraznih mišic. Možne so tudi vidne, slušne ali otipne halucinacije ter občutek spalne paralize ob začetku spanja ali med prebujanjem ter spalna paraliza. Halucinacije in splana paraliza lahko traja nekaj sekund ali minut.

Za narkolepsijo trenutno ne premoremo zdravila, vendar obstajajo strategije, ki lahko pomagajo obvladovati simptome.

Za zmanjšanje dnevne zaspanosti lahko pomagajo stimulansi, kot so modafinil, za obvladovanje katapleksije pa zdraviki včasih priporočijo jemanje antidepresivov. Zelo lahko pomagajo načrtovani dremeži, ki pomagajo obvladovati dneno zaspanost, priporočljive so redne vadbe, zdrava prehrana ter izogibanje nikotinu in alkoholu. Neprecenljivo je tudi podporno okolje bližnjih, ki razumejo izzive narkolepsije.

4. Sindrom nemirnih nog

Sindrom nemirnih nog je pogosto povezan z genetskimi faktorji, saj se v mnogih primerih pojavlja v družinah. Drugi možni vzroki ali sprožilci vključujejo pomanjkanje železa ali druge neravnovesja elektrolitov, nosečnost, kronične bolezni, kot so ledvična bolezen ali diabetes, in uporaba nekaterih zdravil, kot so antidepresivi in antipsihotiki. Prav tako so opažene povezave s starostjo in s spremembami v nevrotransmiterjih, ki vplivajo na uravnavanje gibanja mišic.

Glavni simptom sindroma je neprijeten občutek v nogah, pogosto opisan kot srbenje, mravljinčenje, pekoč občutek ali kot občutek ’lezenja mravelj’. Ti občutki so ponavadi hujši v mirovanju, zlasti zvečer in ponoči. Simptomi se izboljšajo z gibanjem, kot je hoja ali raztezanje.

Dolgotrajni simptomi nemirnih nog lahko znatno vplivajo na kakovost življenja, povzročajo motnje spanja in posledično vplivajo na dnevno delovanje. Utrujenost in zmanjšana koncentracija lahko vplivata na delo in šolanje, medtem ko ponočne motnje lahko povzročajo napetosti v družinskih in partnerskih odnosih.

Zdravljenje sindroma nemirnih nog se običajno osredotoča na lajšanje simptomov. Možnosti vključujejo zdravila, kot so dopaminski agonisti in antikonvulzivi. Pomagala naj bi tudi redna, zmerna vadba, še najbolje joge, ter izogibanje kofeinu in drugim stimulansom, ki lahko poslabšajo simptome. Če so testi pokazali pomanjkanje železa, lahko dodajanje železa pomaga ublažiti simptome.

5. Parasomnije

Parasomnije so motnje, ki se pojavljajo med fazami spanja in lahko vključujejo različna neobičajna vedenja. Natančni vzroki niso vedno jasni, vendar so pogosto povezani s stresom, motnjami spanja, vročino ali nevrološkimi boleznimi, kot so Parkinsonova bolezen in epilepsija. Družinska anamneza parasomnij lahko prav tako poveča tveganje za njihov razvoj.

Parasomnije obsegajo širok spekter vedenj med spanjem, vključno z nočnimi morami, paničnimi napadi med spanjem, mesečništvo ali hoja med spanjem ter govorjenje med spanjem, ki je pogosto nerazumljivo.

Čeprav parasomnije same po sebi morda niso škodljive, lahko vedenja, povezana z njimi, kot je hoja med spanjem, predstavljajo tveganje za poškodbe. Parasomnije lahko prav tako motijo kakovost spanca, kar vodi do dnevne utrujenosti in zmanjšane učinkovitosti. Pri otrocih, ki pogosto izkusijo parasomnije, lahko te povzročajo strah pred spanjem.

Zdravljenje parasomnij se običajno osredotoča na preprečevanje poškodb v obliki varnostnih ukrepov, s katerimi zagotovimo varno okolje za spanje. Pomagajo lahko kognitivno-vedenjska terapija in tehnike sproščanja, predvsem pa je treba zagotoviti reden spalni urnik in spalne navade.

Parasomnije same po sebi niso škodljive, lahko pa ljudi (še posebno otroke) plašijo.

6. Motnje cirkadianega ritma

Motnje cirkadianega ritma se pojavljajo, ko notranja biološka ura telesa ni sinhronizirana z zunanjimi časovnimi signali. To lahko vključuje naravno svetlobo in družbene obveznosti, kot so delovni časi. Vzroki za te motnje so lahko različni, vključno z genetskimi dejavniki, delom v izmenah, pogostim potovanjem čez več časovnih pasov (jet lag), nepravilnimi spalnimi navadami in izpostavljenostjo elektronskim napravam pred spanjem.

Motnjo prepoznamo po tem, da ljudje težko zaspijo in se nato prebudijo ob ’normalnih’ urah. Ker so zamenjali dan za noč, so čez dan pogosto zaspani, medtem ko ponoči ne morejo zaspati.

Če motnja postane kronična, se lahko pojavita depresija in anksioznost, vpliva pa lahko tudi na številne druge vidike zdravja, vključno s povečanim tveganjem za kardiovaskularne bolezni, debelost, sladkorno bolezen, in duševno zdravje. Prav tako lahko poslabša simptome obstoječih kroničnih bolezni.

Zdravljenje motenj cirkadianega ritma je pogosto usmerjeno v ponovno sinhronizacijo biološke ure posameznika z okoliškimi časovnimi signali, kar lahko zahteva kombinacijo različnih pristopov in doslednost pri upoštevanju priporočil zdravstvenih strokovnjakov. Strokovnjaki za spalne motnje bodo morda predlagali tudi svetlobno terapijo, jemanje dodatkov melatonina, kronoterapijo in psihološko svetovanje.

7. Motnje spanja, povezane z izmenskim delom

Motnje spanja, povezane z izmenskim delom, nastanejo kot posledica neskladja med notranjo biološko uro človeka in njegovimi delovnimi zahtevami. Ljudje, ki delajo ponoči ali imajo pogosto spreminjajoče se izmene, morajo biti budni v času, ko bi njihovo telo po naravni biološki uri moralo spati, in obratno. To moti naravni cirkadiani ritem in lahko povzroči različne simptome, od katerih so najpogostejše nespečnost, ko posameznik poskuša spati ob neobičajnih urah, povečana zaspanost med delovnimi urami, zmanjšana učinkost pri delu, težave s koncentracijo in spominom ter razdražljivost.

Dolgotrajne motnje spanja, povezane z izmenskim delom, povečajo tveganje za različne zdravstvene težave, vključno s srčno-žilnimi boleznimi, metabolnimi motnjami, kot je diabetes, in duševnimi motnjami, kot sta depresija in anksioznost. Prav tako obstaja večje tveganje za nesreče in poškodbe na delovnem mestu zaradi zmanjšane pozornosti in reakcijskega časa.

Zdravljenje motenj spanja, povezanih z izmenskim delom, je podobna kot pri motnjah cirkadianega ritma in zahteva celovit pristop in sodelovanje delodajalcev in zaposlenih, da bi našli najboljše strategije za zmanjšanje negativnih učinkov na zdravje in počutje.

Naravni načini lajšanja spalnih motenj

Obstaja več naravnih in alternativnih načinov za lajšanje spalnih motenj, ki so priljubljeni med tistimi, ki iščejo bolj naravne rešitve ali dopolnila k tradicionalnim zdravljenjem.

Tukaj je nekaj pristopov:

1. Naravni dodatki

Nekateri naravni dodatki lahko pomagajo spodbujati spanje in izboljšati kakovost spanca:

• Melatonin: Ta hormon, ki ga naravno proizvaja telo, je pogosto uporabljen kot dodatek za lajšanje težav z zaspanostjo, zlasti pri jet lag in motnjah cirkadianega ritma.
• Valerijana: Korenina valerijane je znana po svojih pomirjevalnih učinkih in se pogosto uporablja kot naravno zdravilo za nespečnost.
• Magnolija: Njena skorja vsebuje spojine, ki lahko pomagajo zmanjšati anksioznost in spodbuditi spanje.
• Kamilica: Čaj iz kamilice je priljubljeno naravno sredstvo za sprostitev in spodbujanje boljšega spanca.

2. Aromaterapija

Aromaterapija z uporabo eteričnih olj, kot so sivka, bergamotka ali sandalovina, je znana po svojih sproščujočih lastnostih. Vdihavanje ali masaža s temi olji pred spanjem lahko pomaga umiriti um in telesu signalizira, da je čas za spanje.

3. Sprostitvene tehnike

Prakse, kot so:

Joga: Zlasti oblike, ki poudarjajo dihalne vaje in meditativne asane, lahko izboljšajo sprostitev in pomagajo pri boljšem spancu.

Meditacija in čuječnost: Redna meditacija ali praksa čuječnosti lahko zmanjša stres in izboljša spalne vzorce.

Progresivna mišična relaksacija: Ta tehnika vključuje napenjanje in sproščanje različnih mišičnih skupin, kar lahko pomaga odpraviti telesno napetost pred spanjem.

4. Redna telesna aktivnost

Vadba, še posebej zmerna do intenzivna, opravljena redno in ne tik pred spanjem, lahko izboljša simptome nespečnosti in spodbudi globlji spanec.

5. Uravnavanje izpostavljenosti svetlobi

Upravljanje z naravno in umetno svetlobo lahko pomembno vpliva na spanje. Izpostavljenost jutranji svetlobi lahko pomaga uravnavati cirkadiani ritem, medtem ko izogibanje močni svetlobi, zlasti modri svetlobi iz zaslonov, približno uro ali dve pred spanjem lahko izboljša kakovost spanja.

6. Ustrezna spalna higiena

Spalna higiena se nanaša na dobre navade spanja, ki vključujejo dosleden spalni urnik, udobno spalno okolje in izogibanje dejavnostim, ki bi lahko motile spanje, kot so pozna večerja ali uživanje alkohola pred spanjem.

Te naravne in alternativne metode lahko pomagajo mnogim ljudem izboljšati spanje, vendar je pri resnejših motnjah spanja vedno priporočljivo, da se posvetujejo z zdravstvenim delavcem, da bi našli najboljšo rešitev.

Preberite si tudi:

• 20 ajurvedskih nasvetov za zdrav spanec
• Če se zbudite sredi noči in ne morete zaspati nazaj
• Ko postaneš hvaležen za vsako prespano noč

Novo na Metroplay: Neoliberalna država, ki privatizira javno dobro, potrebuje ženske | dr. Darja Zaviršek