Položaj za meditiranje: 4 najboljši položaji telesa pri meditaciji

Ne glede na to, ali meditirate prvič ali pa ste v tem že vešči, je prvi korak pri pripravi na meditacijo iskanje udobnega položaja. To je pomembno, saj je cilj meditacije usmeriti um k večji osredotočenosti, zavedanju ter sočutju do sebe in drugih, kar se mora odražati tudi položaj vašega telesa. Ne želite se namreč počutiti negotovo, nelagodno ali boleče.

Univerzalnega položaja, ki bi ustrezal vsem, pri meditaciji v resnici ni, na splošno pa velja, da lahko prakso čuječnosti izvajamo v enem od štirih položajev: sede, stoje, leže in v hoji.

Veliko učiteljev meditacije meni, da je optimalen položaj sede, saj zagotavlja ravnovesje med osredotočenostjo in sproščenostjo, medtem ko pokončni položaj pomeni, da sta telo in um takoj bolj budna in pozorna.

Ker pa dobrodejni učinki meditacije ne izostanejo niti pri drugih položajih, pa tudi zato, da bi bila meditacija čim bolj na voljo in dostopna vsem, mojstri meditacije priporočajo, da sami raziščete vse možnosti, zlasti če šele začenjate z meditacijo ali imate kakšne posebne zadržke glede posamičnih položajev telesa.

V nadaljevanju nizamo 4 položaje, ki jih lahko preizkusite, skupaj s pravilno meditacijsko držo za vsakega od njih.

1. Sedeči položaji za meditacijo

Dobra drža je za meditacijo zelo pomembna, vendar to ne pomeni, da morate obvezno sedeti na tleh s prekrižanimi nogami v položaju lotosa, če za vas to predstavlja napor.

Boris Johnson skušal “moško opogumiti” Harryja, naj ne zapusti kraljeve družine

Na stolu ali na kavču

Razen če ste se veliko ukvarjali z jogo ali ste odraščali pri meditaciji v sedečem položaju s prekrižanimi nogami ali v položaju lotosa in vam to res ustreza, priporočamo, da sedite na pokončnem stolu z razkrečenimi nogami, stopali na tleh, roke in dlani pa naj počivajo na nogah ali v naročju.

Če je le mogoče, se poskušajte izogniti naslanjanju na naslonjalo stola. Umaknite se na sredino stola in, če vam to pomaga, sedalo položite z blazino ali zloženo odejo tako, da medenico nagnej naprej. Za oporo si lahko za spodnji del hrbta položite tudi blazino, da bo vaš hrbet naravno raven (ne bo ukrivljen ali sključen), glava in vrat pa poravnana s hrbtenico.

Cilj je, da se telo namestite tako, da boste lahko pozorni, a se vam bo hkrati zdelo, da vzravnano držo ohranjate brez napora.

Na blazini ali odeji na tleh

Če raje sedite na tleh s prekrižanimi nogami, je tudi to v redu.

Mojstri meditacije v tem primeru priporočajo, da sedete na blazino ali zloženo odejo, tako da so kolena nižje od bokov. Če sedite na trdih tleh, lahko izvijanje gležnjev ublažite s preprogo ali odejo pod nogami.

Položaj si lahko olajšate tudi tako, da se sede naslonite na steno ali trden kos pohištva. Za spodnji del hrbta položite mehko blazino ali dve, da bo vaša hrbtenica ravna in v pokončnem položaju. Če vas pri sedenju s prekrižanimi nogami bolijo kolena, lahko noge tudi iztegnete pred seboj.

Ne glede na to, kateri položaj za meditacijo v sedečem položaju izberete, so smernice za držo enake: hrbet je raven, vendar sproščen, glava in vrat sta poravnana nad hrbtenico, roke pa počivajo na nogah ali v naročju.

Pri položaju rok med meditacijo imajo praktikanti več možnih izbir. Odločite se lahko, da bodo med meditacijo počivale na nogah z dlanmi navzdol, lahko pa jih pestujete tudi v naročju z dlanmi navzgor, pri čemer naj ena roka počiva v drugi.

Pri izbiri položaja in namestitvi delov telesa naj vas usmerja misel, da se bo ob za vas neprijetni drži napenjal tudi preostali del telesa, kar bo otežilo meditacijo.

2. Meditacija v ležečem položaju

Čeprav večina učiteljev meditacije najbolj priporoča sedeči položaj, pa nobeden od njih ne bo imel nič proti, če bi se odločili meditirati leže.

profimedia

Ležanje na tleh

Če vam sedenje povzroča nelagodje - če imate bolečine v hrbtu ali išias ali morda nogo v gipsu, zaradi česar težko sedite - ali pa se ne počutite dobro in morate ležati, seveda ni nič narobe, če izberete alternativo ležanja na tleh.

Prav ležanje je eden primernejših položajev za meditacijo za začetnike, saj se med učenjem nove veščine tako počutijo bolj udobno.

Uležite se na hrbet, noge naj bodo približno v širini bokov, prsti na stopalih naj bodo usmerjeni sproščeno vstran, roke naj bodo iztegnjene ob telesu, dlani pa obrnjene navzgor. Pri jogi temu položaju telesa pravijo savasana.

Z dvignjenimi koleni

Če si ležanje lahko naredite udobneje, to storite.

Pod glavo si lahko podložite tanko blazino in pokrčite kolena za 90 stopinj, tako da so stopala položena ravno na tla, ali pa si pod kolena položite vzglavnik, da jih dvignete. Tako boste zaščitili spodnji del hrbta in preprečili dodatne obremenitve.

Če prakticirate meditacijo za spanje, se vsekakor ulezite v udobno posteljo, nekajkrat globoko vdihnite in zaprite oči.

3. Stoječi položaji za meditacijo

Bistvo meditacije je, da se naučimo vnašati kakovost pozornosti v vsakdanje življenje. Večina nas verjetno preveč časa preživi sede, sklonjenih nad računalnikom, zato bo marsikomu naredilo dobro, če bo meditacijo izvajal tudi stoje. Še več.

Meditacija stoje je ena temeljnih vadbenih metod kitajskih borilnih veščin, še posebno tai čija in qigonga, pri čemer praktiki prav v stoječih položajih gojijo duševno in telesno sproščenost, umirjenost, zavedanje in moč.

Z nogami bližje skupaj

Udobno stojte z nogami v širini bokov in ramen, kolena so rahlo pokrčena, kolki in hrbtenica pa sproščeni. Rahlo dvignite roke do sredine prsnega koša, kot da bi pred seboj držali veliko žogo za plažo, roke so sproščene, prsti pa rahlo iztegnjeni. Dihajte normalno, po možnosti skozi nos. Občutite in opazujte telo in um ter spodbudite celotno telo, da se zmehča, ne da bi se drža zrušila ali postala toga ali napeta.

Vztrajajte tako 2 do 3 minute, postopoma pa vse do 10 do 15 minut na dan.

Z nogami v širini ramen

Stopite z nogami v širini ramen. Stopala postavite tako, da so pete nekoliko bližje skupaj kot palci na nogah. Kolen ne pokrčite; lahko jih le rahlo upognete. Položite dlani na trebuh, desno roko na levo, da začutite, kako se dih giblje po telesu. Z vsakim izdihom dovolite telesu, da se korenini navzdol skozi stopala.

Predstavljajte si, da se vaša energija z vsakim vdihom dviga skozi vrh glave.

4. Položaji hoje ali teka

Morda se bo sprva zdelo nenavadno, vendar je meditacija med hojo ali tekom prav tako odličen način, kako se sproščeno čuječno osredotočiti na to, kar se dogaja okoli nas, namesto na to, kar se vrti v naših glavah.

Čeprav izvajamo meditacijo med hojo, pa to še ne pomeni, da hodimo naokoli kot zombiji z zaprtimi očmi. Namesto tega se zavestno sprehajamo z uporabo meditativne tehnike, s široko odprtimi očmi, s tempom, ki nam ustreza, in s pozornostjo na okolje, v katerem smo se znašli.

Obstajajo različne vrste pristopov k meditaciji med hojo, ki so večinoma odvisni od vaše lokacije. Sprehod po podeželju se na primer razlikuje od hitre hoje po mestu. Meditativni sprehod, ki je popolnoma primeren za ljudi, ki živijo naporno življenje, pa lahko izvajate kjer koli in v poljubnem tempu.

Ko začnete hoditi, opazujte, kako se počuti telo. Je težko ali lahkotno, togo ali sproščeno? Vzemite si nekaj sekund, da se zavedate svoje drže in načina, kako se nosite.

Ne da bi poskušali spremeniti način hoje, preprosto opazujte svojo hojo. Nanjo usmerite svojo pozornost. Včasih se zaradi tega lahko počutite nesamozavestno, vendar ta občutek običajno mine.